Naraščajoče cene energentov, ki so se v zadnjih dneh močno zvišale zaradi vojaških napetosti na Bližnjem vzhodu, v Evropski uniji odpirajo vprašanje, ali bi moral Bruselj poseči z izrednimi ukrepi. Več držav članic namreč meni, da dosedanji odziv Evropske komisije ostaja prepočasen in premalo konkreten.
Po začetku ameriško-izraelskega spopada z Iranom so se svetovni trgi energentov hitro odzvali. Cena nafte je v prvih dneh konflikta presegla 100 dolarjev za sod, nato pa se nekoliko umirila in se gibala okoli 88 dolarjev. Podražitve so se začele prenašati tudi na evropske trge elektrike in plina, kar je sprožilo vse glasnejše pozive k skupnemu odzivu na ravni EU.
Italija, Avstrija, Slovenija in Slovaška so med državami, ki od Evropske komisije zahtevajo hitrejše in bolj odločnejše ukrepanje. Nekatere druge države naj bi podobne pomisleke izražale tudi neuradno. Diplomatski viri opozarjajo, da se zlasti države z manj fiskalnega manevrskega prostora bojijo ponovitve scenarija iz preteklih energetskih kriz, ko so se cene hitro prelile v inflacijo in pritiske na gospodinjstva ter podjetja.
Kot poroča Politico, del članic zato od Bruslja pričakuje, da bi razmislil o uporabi mehanizmov, ki jih je Evropska unija uvedla po energetski krizi leta 2022, ko je ruska invazija na Ukrajino pretresla evropske energetske trge.
Komisija za zdaj ostaja pri dolgoročnih načrtih
Evropska komisija za zdaj poudarja predvsem že sprejete strategije za stabilizacijo energetskega sistema. Med njimi so zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv, širitev obnovljivih virov energije ter diverzifikacija dobavnih poti.
Visoki predstavnik EU za energetiko Dan Jørgensen je ob tem poudaril, da trenutno ni neposredne nevarnosti za oskrbo z energijo. Komisija državam članicam priporoča tudi nacionalne ukrepe, na primer znižanje davkov na energente, s katerimi bi ublažile pritisk na potrošnike.
V Bruslju kljub temu potekajo intenzivna posvetovanja o morebitnih dodatnih ukrepih. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi oceno razmer in možne rešitve predstavila na prihajajočem srečanju evropskih voditeljev.
Različni pogledi znotraj EU
Del držav članic meni, da bi bilo treba uporabiti tudi izredna orodja, ki jih EU že pozna. Med njimi so sprostitev pravil o državnih pomočeh za subvencioniranje podjetij in gospodinjstev, usklajeno zmanjševanje porabe energije ali celo omejevanje cen plina. V razpravi se pojavljajo tudi predlogi o začasnih spremembah sistema trgovanja z emisijami.
Slovaški premier Robert Fico je po srečanju s predsednico Komisije poudaril, da Evropa potrebuje „konkretne predloge“ in ne le splošnih izjav. Podobno stališče naj bi zagovarjale tudi nekatere druge države, ki pričakujejo, da bo tema visoko na dnevnem redu prihodnjih evropskih srečanj.
Kot so sporočili iz vlade, je Golob poudaril, da Slovenija posledice dogajanja na energetskih trgih za zdaj obvladuje z nacionalnimi ukrepi. „Čeprav se cene na trgih trenutno nekoliko umirjajo, je treba razmere na Bližnjem vzhodu v prihodnjih dneh pozorno spremljati,“ je izpostavil.
Po njegovih besedah sta za evropsko gospodarstvo ključni predvsem cena in zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom, zato bo v primeru večjih pretresov potreben tudi usklajen odziv na ravni Evropske unije. Ob tem je podprl tudi prizadevanja za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in zmanjševanje birokratskih ovir.
Po drugi strani pa države z močnejšimi javnimi financami in večjim deležem obnovljivih virov energije opozarjajo, da bi lahko izredni ukrepi izkrivljali tržne signale. Po njihovem mnenju bi morale države članice morebitne podražitve energentov najprej reševati z nacionalnimi ukrepi.
