Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa namerava dve največji brazilski kriminalni združbi uvrstiti na seznam tujih terorističnih organizacij. Napoved je sprožila politične odzive v Braziliji, kjer vlada predsednika Luiza Inacia Lule da Silve opozarja na občutljiva vprašanja suverenosti in morebitne posledice takšne odločitve.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je potrdil, da bosta organizaciji Primeiro Comando da Capital (PCC) in Comando Vermelho (CV) dobili oznako terorističnih organizacij. Gre za dve najmočnejši kriminalni mreži v Braziliji, ki že desetletja obvladujeta velik del trgovine z drogami v državi, njun vpliv pa se je razširil tudi v druge dele Latinske Amerike.
Po Rubiovih besedah gre za “najbolj nasilni kriminalni organizaciji v Braziliji”, katerih delovanje sega tudi na ozemlje Združenih držav Amerike.
Odločitev prihaja v času političnih priprav na volitve
Napoved prihaja v času zaostrovanja političnih razmer pred brazilskimi predsedniškimi volitvami, ki bodo potekale oktobra.
Brazilski senator Flavio Bolsonaro, sin nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara in eden od možnih kandidatov desnice na prihodnjih volitvah, je razkril, da je na srečanju z ameriškim predsednikom Trumpom Washington pozval k takšni potezi.
Njegovi sodelavci poudarjajo, da vprašanje kriminala ostaja ena osrednjih tem med brazilskimi volivci. Podpora ameriški odločitvi naj bi bila tudi del prizadevanj za krepitev vezi s Trumpovo administracijo.
Oznaka tuje teroristične organizacije prinaša dodatna pooblastila ameriškim organom pregona in finančnim institucijam. Takšne organizacije se lahko soočijo z obsežnejšimi sankcijami, zamrznitvijo sredstev ter strožjim nadzorom finančnih tokov.
Lula previden zaradi možnih posledic
Vlada predsednika Lule da Silve je bila do takšne klasifikacije zadržana. Brazilske oblasti se bojijo, da bi lahko oznaka odprla vrata širšim ameriškim ukrepom proti organizacijam in posameznikom, povezanim z delovanjem tolp.
Posebno občutljivo je vprašanje finančnega sistema. Mednarodne banke bi se lahko znašle pod dodatnim pritiskom zaradi morebitnega poslovanja z osebami ali podjetji, ki bi bila posredno povezana z omenjenima kriminalnima mrežama.
Lulin glavni zunanjepolitični svetovalec Celso Amorim je poudaril, da Brazilija podpira mednarodno sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu, vendar opozarja na meje takšnega sodelovanja.
“Mednarodno sodelovanje je dobrodošlo, zlasti pri vprašanjih, kot sta pranje denarja in tihotapljenje orožja. Vendar je njegova uporaba kot izgovor za posredovanje nesprejemljiva,” je dejal.
Združbi obvladujeta velik del trgovine z drogami
PCC in CV veljata za najvplivnejši kriminalni organizaciji v Braziliji. Obe sta nastali v zaporniškem sistemu in se nato razvili v obsežni mreži, ki delujeta na področju trgovine z mamili, tihotapljenja orožja, izsiljevanja in drugih oblik organiziranega kriminala.
Po ocenah varnostnih služb njun vpliv sega daleč prek brazilskih meja, zlasti v države Južne Amerike, kjer sodelujeta v mednarodnih tihotapskih poteh za kokain in drugo prepovedano blago.
Napoved Washingtona tako predstavlja novo stopnjo ameriškega pritiska na mednarodne kriminalne mreže, hkrati pa odpira vprašanja o tem, kako daleč lahko segajo ameriški ukrepi proti organizacijam, ki delujejo zunaj ozemlja Združenih držav.
