Stavkovni val med zdravniki se širi po Evropi. Medtem ko so zdravniki v Angliji za sredino junija napovedali novo štiridnevno stavko, se zaostrujejo tudi pogajanja v Nemčiji, občasne stavke potekajo v Španiji, na Portugalskem pa sindikati opozarjajo na vse večje težave pri zadrževanju zdravstvenega kadra.
Skupni imenovalec sporov so plače, delovni pogoji in vse večje pomanjkanje zdravnikov, ki ga številne države povezujejo z odhodi kadra v bolje plačane zdravstvene sisteme.
Registrirani zdravniki v Angliji bodo med 15. in 19. junijem izvedli že 16. stavko v okviru večletnega spora z vlado glede plač.
Britansko ministrstvo za zdravje navaja, da začetna letna plača zdravnika specializanta presega 40.000 funtov oziroma približno 46.000 evrov, medtem ko osnovna plača starejših specializantov dosega približno 76.500 funtov oziroma več kot 88.000 evrov letno.
Vlada poudarja, da so se zdravniške plače v zadnjih štirih letih povečale za 33 odstotkov, letos pa še za dodatnih 3,5 odstotka. Minister za zdravje James Murray je zahteve sindikata označil za nerealne in napovedal, da novih pogajanj o plačah ne bo.
Na drugi strani Britansko zdravniško združenje (BMA) trdi, da zdravniki kljub zvišanjem še vedno niso nadoknadili izgube kupne moči iz obdobja po letu 2008. Sindikat opozarja tudi na visoke študentske dolgove ter vse pogostejše odhode mladih zdravnikov v države, kot sta Avstralija in Kanada.
Nemčija, Španija in Portugalska s podobnimi težavami
Tudi v Nemčiji se zaostruje spor med zdravniki univerzitetnih bolnišnic in delodajalci. Sindikat Marburger Bund zahteva osemodstotno zvišanje plač. Ker pogajanja konec maja niso prinesla preboja, sindikat ne izključuje opozorilnih stavk.
V Španiji zdravniške organizacije nadaljujejo protestne aktivnosti proti predlagani reformi delovnih pogojev. Nova stavka je napovedana za 15. in 19. junij. Med zahtevami so poseben zakon za zdravnike, 35-urni delovni teden ter boljše vrednotenje odgovornosti in strokovnega usposabljanja.
Na Portugalskem sindikati opozarjajo na vse večje težave v javnem zdravstvenem sistemu. Po njihovih navedbah nizke plače in pomanjkanje spodbud otežujejo zaposlovanje mladih zdravnikov, posledica pa so kadrovske vrzeli, preobremenjena dežurstva in vse večji pritisk na obstoječe zdravstveno osebje.
Čeprav so razlogi za stavke med državami različni, se v ospredju pojavljajo podobna opozorila. Zdravniške organizacije v več državah trdijo, da javni zdravstveni sistemi vse težje konkurirajo zasebnemu sektorju in tujim trgom dela, kjer so plače višje in delovni pogoji ugodnejši.
Vlade medtem opozarjajo na omejitve javnih financ in vztrajajo, da bi dodatna zvišanja plač lahko povzročila nove pritiske na zdravstvene proračune. Spor med zdravstvenimi delavci in oblastmi tako vse bolj postaja eden ključnih izzivov evropskih zdravstvenih sistemov, ki se že soočajo s staranjem prebivalstva in naraščajočim povpraševanjem po zdravstvenih storitvah.
Slovenija med najdaljšimi zdravniškimi spori v Evropi
Pri nas namreč zdravniška stavka formalno še vedno traja. Sindikat Fides jo je začel 15. januarja 2024, kar pomeni, da gre za najdaljšo zdravniško stavko v zgodovini države. Tudi v letu 2026 med vlado in sindikatom ni prišlo do dokončnega dogovora.
Glavna razlika v primerjavi z Anglijo, Nemčijo ali Španijo pa je, da slovenska stavka danes precej manj vpliva na vsakodnevno delovanje sistema kot ob začetku. Vlada je vmes z uredbo in poznejšimi zakonskimi spremembami razširila nabor storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati tudi med stavko, zato so njeni neposredni učinki na paciente bistveno omejeni.
Fides vztraja, da ključne stavkovne zahteve ostajajo neizpolnjene, med drugim glede plačnega sistema in vrednotenja zdravniškega dela. Sindikat opozarja tudi na pomanjkanje zdravnikov ter težave pri zadrževanju kadra v javnem zdravstvu.
