Ameriška administracija pripravlja program, s katerim bi po Evropi podprla možganske truste in dobrodelne organizacije, ideološko blizu gibanju MAGA. Namen pobude je po navedbah iz Washingtona promocija tako imenovanih ameriških vrednot in odziv na to, kar administracija razume kot omejevanje svobode govora na evropskih spletnih platformah.
Načrt predvideva usmerjanje nepovratnih sredstev ameriškega zunanjega ministrstva v projekte v več evropskih prestolnicah, med drugim v Londonu, Parizu, Berlinu in Bruslju. Pobuda je umeščena v širši okvir dogodkov ob letošnji 250. obletnici neodvisnosti Združenih držav.
V Washingtonu pojasnjujejo, da gre za prilagoditev že obstoječih modelov financiranja, pri čemer naj bi imele prednost organizacije, ki zagovarjajo trdo razlago svobode govora. V tem kontekstu je bila decembra v Evropi tudi visoka uradnica State Departmenta Sarah Rogers, ki se je srečevala s predstavniki konservativnih možganskih trustov in političnih skupin, povezanih z desnosredinskimi in populističnimi gibanji.
Administracija predsednika Donalda Trumpa že dalj časa ostro kritizira evropske digitalne predpise, vključno z britanskim zakonom o kibernetski varnosti in zakonom EU o digitalnih storitvah, ki jih predstavlja kot grožnjo ameriškim tehnološkim podjetjem in svobodi izražanja.
Zadržan odziv evropskih vlad
Pobuda je v več evropskih prestolnicah naletela na nelagodje, zlasti pri vladah levega središča, kjer jo razumejo kot posreden poseg ZDA v notranjepolitične razprave. Del evropskih desnih politikov je pobudo sicer pozdravil, a hkrati opozoril na politična tveganja odprtega povezovanja z ameriškimi programi, ki nosijo jasno ideološko oznako.
Ameriško zunanje ministrstvo očitke o prikritem financiranju zavrača in poudarja, da gre za zakonito in pregledno porabo javnih sredstev.
Načrtovana podpora organizacijam v Evropi sovpada z zaostrenimi razmerami v ameriškem medijskem prostoru. V Washingtonu so se v zadnjih dneh zbrali protestniki po napovedi obsežnih odpuščanj v eni največjih ameriških redakcij, kjer naj bi delo izgubilo približno 300 od skupno okoli 800 novinarjev, med njimi večina tujih dopisnikov.
Protestniki so lastniku časopisa očitali, da s kadrovskimi rezi in uredniškimi posegi spodkopava neodvisnost medija v času naraščajočega političnega pritiska. Opozorili so tudi na zmanjševanje mednarodnega poročanja, kar po njihovih ocenah slabi nadzor javnosti nad delovanjem oblasti.
Uredniška neodvisnost in politični kontekst
Odpuščanja sledijo večletnim kritikam predsednika Trumpa na ameriške medije, ki jih pogosto označuje za pristranske, ter številnim pravnim pritiskom na novinarje in uredništva. Vzporedno z rezi v komercialnih medijih se zmanjšuje tudi financiranje mednarodnih medijskih hiš, ki jih podpira ZDA, kar po ocenah analitikov odpira informacijski prostor za vpliv drugih globalnih akterjev.
Raziskave javnega mnenja v Evropi politični blagovni znamki Donalda Trumpa kažejo nizko podporo. V Združenem kraljestvu ima po zadnjih podatkih le približno 16 odstotek prebivalcev o njem ugodno mnenje, medtem ko jih več kot 80 odstotek izraža negativno stališče.
Kljub temu ameriški predstavniki nadaljujejo z javnimi kritikami evropskih medijskih in digitalnih pravil ter poudarjajo, da bodo pri zagovarjanju svoje vizije svobode govora vztrajali tudi zunaj meja ZDA.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
