Cene hrane na svetovnih trgih so se januarja znižale na najnižjo raven po jeseni 2023, pri čemer so največji padec zabeležili mlečni izdelki, zlasti sir in maslo, kaže najnovejši izračun indeksa cen osnovnih živil, ki meri gibanje cen najpomembnejših prehranskih surovin.
Indeks je januarja v povprečju dosegel 123,9 točke, kar predstavlja 0,4 odstotka nižjo vrednost kot ob koncu lanskega leta. V primerjavi z enakim obdobjem leto prej so bile cene nižje za 0,6 odstotka, kar pomeni najnižjo raven od septembra 2023.
Najopaznejše znižanje cen je bilo zabeleženo pri mleku in mlečnih izdelkih, kjer so se cene v primerjavi z decembrom znižale za pet odstotkov, navaja Agencija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Razlog je predvsem obilna ponudba na svetovnem trgu, zlasti sira in masla. Pri siru so na padec vplivali ostrejša konkurenca med izvozniki, pri maslu pa visoke zaloge v Evropi in sezonsko povečana razpoložljivost mlečne maščobe.
Tudi sladkor se je pocenil, in sicer za približno en odstotek. K temu so prispevala pričakovanja večje ponudbe v tekoči sezoni, predvsem zaradi okrevanja proizvodnje v Indiji ter ugodnih obetov za letino na Tajskem in v Braziliji.
Cene mesa so se januarja znižale za 0,4 odstotka. Svinjina je bila cenejša, medtem ko so se cene perutninskega mesa nekoliko zvišale.
Rastlinska olja in žita v nasprotni smeri
V nasprotju z mlečnimi izdelki so se rastlinska olja podražila. Njihove cene so se januarja zvišale za 2,1 odstotka, predvsem zaradi rasti cen palmovega olja, ki jo je povzročil sezonski upad proizvodnje v jugovzhodni Aziji. Podražilo se je tudi sončnično olje, kar je povezano z omejeno ponudbo iz črnomorske regije.
Tudi žita so bila nekoliko dražja. Indeks cen žit se je v primerjavi z decembrom zvišal za 0,2 odstotka, pri čemer je 1,8-odstotna rast cen riža več kot izravnala znižanje cen pšenice in koruze.
Rekordna proizvodnja žita
V ločenem poročilu o svetovni ponudbi in povpraševanju je navedeno, da je svetovna proizvodnja žita v letu 2023 dosegla rekordnih 3023 milijard ton. Rekordni so bili pridelki pšenice, grobih žit in riža.
Višja proizvodnja pšenice je posledica nepričakovano dobrih letin v Argentini, Kanadi in Evropski uniji. Za leto 2024 se pričakuje, da bodo kmetje v Indiji zaradi visokih domačih cen in ugodnih vremenskih razmer posejali največjo površino pšenice doslej, medtem ko naj bi se v ZDA obseg setev zmanjšal zaradi nižjih cen in sušnih razmer v ključnih pridelovalnih območjih.
Svetovna poraba žit naj bi se v sezoni 2023/2024 povečala za 2,2 odstotka in dosegla 2,938 milijarde ton. Zaloge ob koncu sezone, julija letos, naj bi bile za 7,8 odstotka višje kot na začetku in dosegle rekordnih 936,4 milijona ton. Obseg svetovne trgovine z žiti naj bi se po zadnjih ocenah povečal za 3,6 odstotka na 501 milijon ton.
