Zdravniška zbornica Slovenije je objavila celovito poročilo o članstvu in analizi registra, v katerem predstavlja stanje zdravniškega kadra v državi. Kot navajajo na zbornici, so analizo letos razširili zaradi številnih vprašanj o številu zdravnikov, njihovi zaposlenosti ter razmerjih med javnim in zasebnim sektorjem.
Na Zdravniški zbornici Slovenije pojasnjujejo, da vsako leto na presečni datum 1. 8. pripravijo tabelo članstva, ki ji sledi poglobljena analiza. „Letos smo zaradi številnih novinarskih vprašanj glede števila zdravnikov, zaposlenosti ter razmerij med javnim in zasebnim sektorjem analizo dodatno razširili in prvič pripravili celovito poročilo,“ so zapisali.
Iz poročila izhaja, da absolutno število zdravnikov v Sloveniji narašča, podobno kot v večini evropskih držav. Vendar, kot poudarjajo na Zdravniški zbornici Slovenije, „sama rast številk še ne pomeni avtomatičnega izboljšanja dostopnosti do zdravstvenih storitev ali odprave kadrovskega pomanjkanja“.
Ključni razlog vidijo v demografskih in epidemioloških spremembah. Delež prebivalcev, starejših od 65 let, se povečuje, s tem pa tudi število kroničnih in večkratnih bolezni ter potreba po zahtevnejših diagnostičnih in specialističnih obravnavah. „Te potrebe naraščajo hitreje kot linearno s številom prebivalcev, zato absolutna rast števila zdravnikov ne dohaja realnega pritiska na sistem,“ izpostavljajo.
Po podatkih OECD Health at a Glance 2025 je imela Slovenija leta 2023 3,5 zdravnika na 1000 prebivalcev, medtem ko je povprečje OECD znašalo 3,9, povprečje EU pa približno 4,2. Za dosego povprečja EU27 bi po oceni zbornice potrebovali več kot 1400 dodatnih zdravnikov.
Mobilnost tujih zdravnikov in izziv stabilnosti sistema
V registru Zdravniške zbornice ima tuje državljanstvo približno 9 do 10 odstotkov članov. Analiza kaže, da se zdravniki s tujim državljanstvom pogosteje izpisujejo v prvih letih po vpisu v register.
To po oceni zbornice kaže na večjo geografsko mobilnost in dejstvo, da Slovenija pogosto predstavlja prehodno karierno postajo. „Dolgoročne stabilnosti sistema ni mogoče graditi predvsem na uvozu kadra, temveč na učinkovitem zadrževanju domačih zdravnikov,“ opozarjajo.
Zdravniška zbornica Slovenije se v poročilu sklicuje tudi na podatke NIJZ, po katerih se je v obdobju 2023–2024 število obravnav na primarni ravni povečalo za približno 15 odstotkov, v specialistični ambulantni dejavnosti pa za približno 8 odstotkov. To potrjuje, da obremenjenost sistema raste hitreje kot število zdravnikov, poudarjajo na zbornici.
Ob tem grafi in tabele v poročilu kažejo, da je rast števila zdravnikov in zobozdravnikov najbolj izrazita v povsem zasebnem sektorju brez koncesije, kar po navedbah zbornice dodatno poglablja težave v javni zdravstveni mreži.
Na Zdravniški zbornici Slovenije zato opozarjajo, da za ustrezno preskrbljenost prebivalstva ne zadošča zgolj povečevanje števila zdravnikov. Potreben je širši nabor sistemskih ukrepov, ki bodo dolgoročno zagotavljali vzdržnost in dostopnost zdravstvenega sistema.
