Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poskušal izpeljati obsežnejšo rekonstrukcijo vlade, vendar parlament v prvem poskusu ni potrdil predlaganih kadrovskih menjav. Med drugim potrebne podpore ni dobil kandidat za novega obrambnega ministra Mihailo Fedorov, dosedanji minister za digitalizacijo, prav tako pa ni uspelo imenovanje dosedanjega obrambnega ministra Denisa Šmihala na položaj ministra za energetiko.
Verhovna rada ni zbrala najmanj 226 glasov, kolikor jih je potrebnih za potrditev obeh imenovanj. Fedorov, star 34 let, bi postal že četrti obrambni minister od začetka ruske invazije februarja 2022. Njegovo kandidaturo je v skladu z ustavo predlagal predsednik države. Nov poskus glasovanja je predviden v sredo.
Šmihal, ki je obrambno ministrstvo vodil manj kot 6 mesecev, pred tem pa je več kot 5 let opravljal funkcijo predsednika vlade, za imenovanje na energetski resor ni prejel zadostne podpore, pri čemer so se tri opozicijske stranke glasovanja vzdržale. Ministrstvo za energetiko se sooča z obsežnimi posledicami ruskih napadov na elektroenergetsko infrastrukturo, hkrati pa je bilo v zadnjem letu tarča tudi preiskav zaradi domnevne korupcije. Prejšnja ministrica je bila razrešena po korupcijskem škandalu, v katerega je bil vpleten tudi njen predhodnik.
Napadi na energetsko infrastrukturo in nova škoda
Kadrovskim zapletom v Kijevu se pridružuje nadaljnje stopnjevanje ruskih napadov na ukrajinsko energetsko omrežje. Predsednik Zelenski je sporočil, da je Rusija ponoči napadla najmanj 8 regij s skoraj 300 brezpilotnimi letalniki, 18 balističnimi raketami in 7 križarjenimi raketami. V napadu na poštno skladišče v Harkovski regiji so bili ubiti 4 ljudje, več drugih je bilo ranjenih.
V Odesi so bili po navedbah regionalnih oblasti poškodovani bolnišnica, vrtec, izobraževalna ustanova in več stanovanjskih stavb, ranjenih pa je bilo najmanj 6 ljudi. V Kijevski regiji je brez elektrike ostalo več sto tisoč gospodinjstev. Ob tem so se temperature v prestolnici spustile do približno –12 stopinj Celzija, kar dodatno otežuje razmere za prebivalce v mestih z moteno oskrbo z elektriko in ogrevanjem.
Ruski napadi so prizadeli tudi Zelenskijev domači kraj Krivi Rih, kjer so brezpilotni letalniki zadeli infrastrukturo in povzročili obsežne izpade električne energije ter motnje v oskrbi z ogrevanjem. Lokalna vojaška uprava je prebivalce pozvala, naj si zagotovijo zaloge vode in osnovnih potrebščin.
Ukrajina je v odziv izvedla tudi napade na rusko ozemlje. V Rostovu na Donu je po navedbah tamkajšnjih oblasti napad brezpilotnega letalnika povzročil požar v industrijskem obratu in poškodbe na stanovanjskih stavbah, škodo pa so povzročili tudi padajoči ostanki prestreženih letalnikov.
Energetski sektor in mednarodni odzivi
Napetosti se širijo tudi na področju energetike in gospodarstva. Rusija je odredila razlastitev štirih tovarn danskega proizvajalca izolacijskih materialov Rockwool na svojem ozemlju. Podjetje je sporočilo, da bo rusko hčerinsko družbo umaknilo iz svojih bilanc in odpisalo sredstva v vrednosti približno 469 milijonov evrov. Od začetka vojne se je iz Rusije umaknilo več sto zahodnih podjetij, Rockwool pa je kljub prisotnosti v državi že prej ustavil izvoz izdelkov iz ruskih obratov.
Kazahstan je medtem potrdil napad brezpilotnih letalnikov na dva tankerja v Črnem morju v bližini terminala Kaspijskega naftovodnega konzorcija. Ladji sta prevažali kazahstansko nafto, a po navedbah ministrstva za energetiko incident ni vplival na izvoz, saj v času napada ni potekalo natovarjanje.
Obtožbe vohunjenja in diplomatski zapleti
V Nemčiji je zvezno tožilstvo vložilo obtožnice proti dvema Ukrajincema, ki naj bi po navedbah preiskovalcev delovala v interesu Rusije in načrtovala pošiljanje paketov z eksplozivom. Primer dodatno kaže na širjenje varnostnih tveganj tudi zunaj neposrednega bojišča.
Na diplomatskem parketu je Rusija poklicala poljskega veleposlanika zaradi aretacije ruskega arheologa Aleksandra Butjagina, zaposlenega v muzeju Ermitaž. Ukrajina ga obtožuje nezakonitih izkopavanj in plenjenja arheoloških najdišč na Krimu, ki ga je Rusija priključila leta 2014. Moskva zahteva njegovo izpustitev in zavrača morebitno izročitev Ukrajini, medtem ko Kijev poudarja, da poleg ozemlja brani tudi kulturno dediščino.
Dogajanje na političnem, vojaškem in energetskem področju tako kaže, da se Ukrajina ob nadaljevanju intenzivnih napadov sooča tudi z notranjimi kadrovskimi in institucionalnimi izzivi, hkrati pa se konflikt vse bolj odraža tudi v gospodarskih in diplomatskih odnosih širše regije.
