V odmaknjeni Dolini svetega Janeza Krstnika pri Slovenskih Konjicah že skoraj 900 let stoji Žička kartuzija. Jeseni, ko se gozdovi okoli nekdanjega samostana obarvajo in je v dolini manj obiskovalcev, mogočni zidovi, tišina in zgodbe kartuzijanskih menihov ustvarijo posebno vzdušje.
Žička kartuzija ni običajna samostanska ruševina. V srednjem veku je bila pomembno versko in kulturno središče z bogato knjižnico, skriptorijem ter skupnostjo menihov, ki so živeli po strogih pravilih kartuzijanskega reda.
Samostan je dal okoli leta 1155 ustanoviti štajerski mejni grof Otakar III. Traungavec, menihi iz Velike kartuzije v Franciji pa so leta 1160 začeli graditi prve stavbe. Sprva so bile lesene, pozneje so jih nadomestila mogočna zidana poslopja.
Menihi, ki so govorili le, ko je bilo nujno
Kartuzijani so živeli odmaknjeno in asketsko. Zaradi pravila, po katerem so govorili le, kadar je bilo to res potrebno, so jim pravili tudi “molčeči menihi” ali “beli menihi” po značilnih svetlih oblačilih.
Njihovo življenje pa ni bilo namenjeno le molitvi. Ukvarjali so se z zdravilstvom, zeliščarstvom, lekarništvom, mlinarstvom, steklarstvom in opekarstvom. Posebno pomembno je bilo prepisovanje knjig.
Danes je znanih približno 120 srednjeveških rokopisov in skoraj 100 fragmentov, povezanih z Žičko kartuzijo. Stari zapisi kažejo, da je imela samostanska knjižnica nekoč okoli 2000 rokopisov, kar jo je uvrščalo med pomembne knjižne zbirke svojega časa.
Obiskovalci lahko zgodbo rokopisov, meniškega življenja in obnove kartuzije spoznajo na stalnih razstavah. Individualni ogled vključuje tudi avdiovodnik v slovenščini in več tujih jezikih.
Sprehod med zidovi, zelišči in tišino
Osrednji del obiska predstavlja sprehod skozi nekdanji zgornji samostan. Velik del prvotnega kompleksa se ni ohranil, vendar zidovi, pokopališka kapela, razstave in maketa pokažejo, kako obsežna je bila kartuzija v času največjega razcveta.
Pred samostanom je urejen zeliščni vrt z več kot 50 vrstami zdravilnih rastlin, zasnovan po vzoru nekdanjih kartuzijanskih vrtov. Ob obzidju in deloma skozi notranjost kompleksa vodi tudi tematska pot Tihe energije Žičke kartuzije.
Oktobra so ob koncih tedna na voljo dodatna doživetja. Ob sobotah ob 11. uri je po predhodni prijavi mogoče obiskati razgledno pot nad cerkvenim prezbiterijem, ob nedeljah ob 11. in 15. uri pa ob lepem vremenu prikazujejo dvig in spust pomične strehe cerkve. Aktualni program je treba pred obiskom preveriti na uradni strani kartuzije.
Gostilna, ki nosi letnico 1467
Tik ob vhodu stoji Gastuž, zgodovinska stavba z letnico 1467, ki velja za najstarejšo gostilno na Slovenskem. Postanek na toplem napitku ali kosilu je prijeten zaključek jesenskega obiska, vendar je smiselno vnaprej preveriti odpiralni čas oziroma rezervirati mizo.
Izlet je mogoče povezati še s sprehodom po Slovenskih Konjicah, obiskom vinskih gričev v Škalcah ali krajšim pohodom po okolici Konjiške gore. V bližnjem Špitaliču stoji poznoromanska cerkev Marijinega obiskanja z enim najstarejših ohranjenih romanskih portalov na Slovenskem.
Žička kartuzija je septembra in večji del oktobra odprta od torka do nedelje med 10. in 18. uro, zadnji oktobrski teden do 16. ure. Novembra je odprta od torka do nedelje med 10. in 16. uro. Redna vstopnica za odrasle trenutno stane osem evrov, pred odhodom pa je priporočljivo preveriti morebitne spremembe urnika in cenika.
To ni izlet, pri katerem bi morali hiteti od ene znamenitosti do druge. Največji vtis pogosto pustijo prav mir doline, šumenje potoka in počasna hoja med zidovi, za katerimi je nekoč življenje potekalo skoraj brez besed.
