Znanstveniki so z novimi podatki, pridobljenimi s pomočjo vesoljskega teleskopa Jamesa Webba (JWST), razkrili skrivnost, kako pritlikavi planet Pluton uravnava svojo temperaturo. Odkritje, objavljeno v reviji Nature Astronomy, potrjuje hipotezo, ki so jo raziskovalci postavili že leta 2017.
Namesto plinov, ki običajno uravnavajo temperaturo planetov, na Plutonu ključno vlogo igrajo delci megle, ki obdajajo njegovo atmosfero. Plutonova atmosfera je izjemno redka in sestavljena predvsem iz dušika z dodatki metana in ogljikovega monoksida.
Posebnost pa je stalna prisotnost megle, ki jo sestavljajo drobni delci. Ti delci, kot so pokazali podatki JWST, sevajo toploto v srednjem infrardečem območju, kar omogoča ohlajanje planeta. Raziskovalci so že pred leti predvidevali, da meglica na Plutonu deluje kot nekakšen termostat, ki uravnava energijsko ravnovesje.
Podatki, zbrani med letoma 2022 in 2023, so to hipotezo potrdili, saj so zaznali toplotne signale, ki jih je napovedal Xi Zhang z Univerze Kalifornije v Santa Cruzu. To odkritje je presenetilo znanstvenike, saj je Pluton edini znani planetarni objekt, pri katerem ima meglica tako pomembno vlogo pri uravnavanju temperature.
Zhang je že leta 2017 predlagal, da bi morala meglica oddajati močno srednje infrardeče sevanje, kar je zdaj JWST dokončno potrdil. Takšen proces je edinstven v našem Osončju in odpira nova vprašanja o tem, kako se podobni procesi odvijajo na drugih telesih z meglico, kot sta na primer Saturnov Titan ali Neptunov Triton.
Povezuje z zgodovino Zemlje
Odkritje ima širše posledice, saj lahko pomaga razumeti razmere na zgodnji Zemlji. Zhang poudarja, da je bila Zemljina atmosfera pred približno 2,4 milijarde let podobna Plutonovi – brez kisika, polna dušika in ogljikovodikov.
Z raziskovanjem Plutonove megle in njene kemije se znanstveniki upajo, da bodo odkrili nove namige o pogojih, ki so omogočili nastanek življenja na Zemlji. Poleg tega so podatki JWST razkrili tudi spremembe na površini Plutona, kot so sezonski cikli prerazporeditve hlapnih ledenih snovi in nenavaden prenos atmosferskih molekul na njegovo največjo luno, Charon.
Zahvaljujoč napredni tehnologiji JWST so znanstveniki pridobili podrobnejše podatke o Plutonovem površinskem toplotnem sevanju in lastnostih, kot so toplotna vztrajnost, emisivnost in temperature različnih območij. Ti podatki tako omogočajo učinkovito modeliranje, ki potrjuje, da meglica ne le ohlaja Pluton, ampak tudi vpliva na globalno porazdelitev ledu.
Zhang in njegova ekipa so z modeliranjem toplotnih spektrov ponovno ovrednotili stopnjo ohlajanja Plutonove atmosfere. Slednje pa odpira vrata za nadaljnje raziskave o dinamiki atmosfere na oddaljenih, hladnih svetovih.
Pluton, ki je bil nekoč obravnavan kot deveti planet, še naprej preseneča z zapletenostjo svoje površine in atmosfere. Nove ugotovitve kažejo, da je ta oddaljeni pritlikavi planet znanstveno pomemben in ponuja vpogled v procese, ki morda oblikujejo ne le njegovo zgodovino, ampak tudi zgodovino drugih teles v Kuiperjevem pasu.
Miha D. Kovač
Foto: Pixabay
