Astronomi so konec leta 2024 opazili enega najbolj nenavadnih zvezdnih dogodkov zadnjih desetletij. Zvezda ASASSN-24fw, oddaljena približno 3200 svetlobnih let, je skoraj povsem potemnela – izgubila je kar 97 odstotkov svoje svetlobe. Še bolj osupljivo: zatemnitev ni trajala nekaj dni ali tednov, temveč več kot devet mesecev.
Takšna dolgotrajna zatemnitev je izjemno redka in je takoj sprožila val ugibanj. Je zvezda razpadla? Se je pred njo pojavila neznana struktura? Ali gre za pojav, ki ga astronomija doslej še ni poznala?
Po analizi opazovanj je raziskovalna skupina pod vodstvom Matije Ćuka z inštituta SETI prišla do presenetljive razlage. Po njihovih ugotovitvah zvezde ni zasenčila druga zvezda ali planet, temveč temen spremljevalec – rjavi pritlikavec ali t. i. super-Jupiter – obdan z izjemno velikim sistemom obročev.
Ti obroči so po izračunih astronomov večji od vsega, kar poznamo v Osončju. Raztezajo se na približno 0,17 astronomske enote, kar je primerljivo s polovico razdalje med Soncem in Merkurjem. Ko je ta “kozmični krožnik” počasi prešel pred zvezdo, je postopoma blokiral njeno svetlobo.
Zakaj je zatemnitev trajala tako dolgo?
Raziskovalci pojasnjujejo, da zunanji deli obročev niso zelo gosti, zato se je zvezda najprej začela le rahlo temniti. Šele ko so pred njo prišli gostejši notranji deli obročnega sistema, je svetloba skoraj povsem izginila.
„Dolgotrajni dogodki zatemnitve, kot je ta, so izjemno redki, saj zahtevajo skoraj popolno poravnavo,“ je pojasnil dr. Sarang Shah, glavni avtor študije, objavljene v reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society.
Nenavaden sistem, poln skrivnosti
Dodatna analiza kaže, da ima skrivnostni spremljevalec maso vsaj trikrat večjo od Jupitra. Poleg tega so astronomi zaznali še druge posebnosti: zvezda ima v bližini rdečo pritlikavko ter obzvezdni material, ki bi lahko bil ostanek starodavnih planetarnih trkov.
Po mnenju raziskovalcev prav takšni redki dogodki omogočajo vpogled v zapletene sisteme zunaj našega Osončja, ki jih sicer skoraj ni mogoče opazovati.
Če so modeli pravilni, bi se podoben mrk lahko ponovil čez približno 42 ali 43 let. Takrat bodo astronomi pripravljeni z najzmogljivejšimi teleskopi, vključno z vesoljskim teleskopom James Webb, da bi razkrili še več podrobnosti o tem nenavadnem sistemu.
Do takrat pa ASASSN-24fw ostaja ena najbolj dramatičnih zgodb sodobne astronomije – dokaz, da vesolje še zdaleč ni tako mirno in predvidljivo, kot se zdi na prvi pogled.
