Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) danes pretresa razmere na področju dolgotrajne oskrbe, pri čemer pričakujejo podrobna pojasnila ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca glede višjih stroškov.
Povod za razpravo so prvi računi, ki kažejo precejšnje odstopanje od načrtov. Po podatkih ZZZS so februarja za oskrbo v domovih za starejše plačali 12,2 milijona evrov več od predvidenega, ob nespremenjenih pogojih pa bi lahko do konca leta nastal primanjkljaj v višini 120 milijonov evrov.
Pritisk na pavšale in zahteva po znižanju
V ospredju razprave so pavšalne cene, po katerih se trenutno financira oskrba. Na ZZZS opozarjajo, da so previsoke in pričakujejo njihovo znižanje.
Kot izhaja iz poročanja RTV Slovenija, naj bi se v številnih domovih spremenila tudi struktura oskrbe. „Posamezniki iz manj zahtevnih obravnav so prestavljeni v višje kategorije, ki so tudi višje finančno vrednotene,“ opozarjajo, pri čemer naj bi delež stanovalcev v najvišjih kategorijah narasel s približno 25 odstotkov na 60 odstotkov.
Po podatkih Ajpesa imajo domovi na računih še okoli 90 milijonov evrov neporabljenih sredstev, kar dodatno odpira vprašanja o porabi.
Minister: sistem deluje, sledijo prilagoditve
Minister Simon Maljevac pred sejo poudarja, da razprava ne vpliva na pravice uporabnikov in da sistem deluje.
„Danes ne govorimo več o skritih stroških, ampak o sistemu, kjer so pravice ljudi jasno določene, financiranje pa transparentno,“ je dejal. Po njegovih besedah so višji stroški posledica prehoda na nov model financiranja in večjega števila vključenih uporabnikov.
Napovedal je tudi prilagoditve pavšalov. „Po prvih mesecih izvajanja lahko vidimo, katere spremembe so potrebne pri izračunu pavšala,“ je pojasnil.
Ob tem je zavrnil ocene, da je sistem bistveno dražji, in poudaril, da večje število uporabnikov kaže na zaupanje v sistem. „Pozitivno je, da imamo danes več ljudi, ki želijo biti del javnega sistema dolgotrajne oskrbe.“
Sistem pod pritiskom, odločitev v prihodnjih dneh
Po ocenah ZZZS na oskrbo na domu čaka približno 70.000 ljudi, hkrati pa narašča število uporabnikov e-oskrbe in denarnih prejemkov, kar kaže na nezadostno ponudbo storitev.
V razpravi so opozorili tudi na širši finančni okvir. „Lahko bi rekli, da smo prebivalci in podjetja Slovenije brezplačno posodili denar državi,“ so navedli.
Na skupščini bodo poleg financiranja obravnavali tudi razvojne usmeritve do leta 2030, med drugim digitalizacijo, uvajanje rešitev z umetno inteligenco ter ukrepe za zmanjševanje zdravstvenega absentizma.
