V Sloveniji je leta 2025 v gospodinjstvih, ki so ocenila, da s svojimi prihodki shajajo težko ali zelo težko, živelo 15,3 odstotka prebivalcev. Delež subjektivno revnih se je v desetih letih zmanjšal za približno 13 odstotnih točk, vendar so razlike med posameznimi skupinami še vedno velike. Največ težav so navajali brezposelni in prebivalci z najnižjo stopnjo izobrazbe.
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je podatke predstavil ob 17. oktobru, mednarodnem dnevu boja proti revščini. Generalna skupščina Združenih narodov je ta dan razglasila za mednarodni dan leta 1992.
Tokrat so na SURS v ospredje postavili kazalnik subjektivne revščine, ki prikazuje, kako gospodinjstva sama ocenjujejo svoj materialni položaj in sposobnost preživetja z razpoložljivimi prihodki.
“Kazalnik ne nadomešča uveljavljenih kazalnikov dohodka in revščine, kot so stopnja tveganja revščine, materialna in socialna prikrajšanost ter delež oseb, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, temveč jih dopolnjuje z lastno oceno materialnega položaja,” so pojasnili na SURS.
Subjektivna revščina v desetih letih občutno upadla
Za subjektivno revna štejejo gospodinjstva, ki na vprašanje, kako ob upoštevanju mesečnih stroškov in prihodkov vseh članov shajajo skozi mesec, odgovorijo, da shajajo težko ali zelo težko.
V Evropski uniji je bilo leta 2025 subjektivno revnih 17,6 odstotka prebivalcev, kar je približno devet odstotnih točk manj kot desetletje prej.
“V Sloveniji je bil upad še izrazitejši: delež prebivalcev, ki živijo v subjektivno revnih gospodinjstvih, se je zmanjšal za okoli 13 odstotnih točk, z 28,7 odstotka na 15,3 odstotka,” so navedli statistiki.
Stanje se je tako v Sloveniji kot v celotni EU najbolj izboljšalo med gospodarskim okrevanjem v obdobju od leta 2015 do 2019. Takrat se je občutno zmanjšal delež gospodinjstev, ki so poročala o težavah pri shajanju skozi mesec.
“Po letu 2019 je kazalnik nekoliko nihal, vendar je njegova vrednost ostala precej nižja kot pred desetletjem,” so dodali na SURS.
Največ težav med brezposelnimi
Subjektivna revščina ni enakomerno porazdeljena med prebivalstvom. Največje razlike so statistiki ugotovili glede na doseženo izobrazbo in zaposlitveni položaj.
Med prebivalci z najnižjo stopnjo izobrazbe je bilo subjektivno revnih 26,5 odstotka, medtem ko je njihov delež med najbolj izobraženimi znašal 6,6 odstotka.
Še izrazitejše razlike so bile povezane s statusom aktivnosti.
“Največ težav pri shajanju skozi mesec so navajali brezposelni, med katerimi jih je nekaj več kot tretjina oziroma 34,4 odstotka živela v subjektivno revnih gospodinjstvih,” so izpostavili na statističnem uradu.
Med upokojenci je v takšnih gospodinjstvih živelo 19,5 odstotka, med zaposlenimi pa 11,4 odstotka prebivalcev.
Razlike so bile opazne tudi med starostnimi skupinami. Med starejšimi od 64 let je bilo subjektivno revnih 18,9 odstotka prebivalcev, med osebami, starimi od 18 do 64 let, pa 13,8 odstotka. Pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, je delež znašal 16 odstotkov.
Med ženskami je bilo subjektivno revnih 15,9 odstotka, med moškimi pa 14,7 odstotka.
Dve tretjini najrevnejših se nista počutili subjektivno revni
Subjektivna revščina je bila pričakovano povezana tudi z višino prihodkov, vendar se dohodkovni in osebno zaznani materialni položaj nista povsem prekrivala.
“Med prebivalci z najmanjšimi dohodki je bilo subjektivno revnih 34,1 odstotka, kar pomeni, da se jih približno dve tretjini oziroma 65,9 odstotka kljub najnižjemu dohodkovnemu položaju nista opredelili kot subjektivno revni,” so sporočili na SURS.
Primerjava s stopnjo tveganja revščine kaže, da sta se kazalnika v zadnjem desetletju gibala različno. Med letoma 2015 in 2025 je subjektivna revščina upadla z 28,7 na 15,3 odstotka. Stopnja tveganja revščine pa je bila leta 2025 enaka kot leta 2015 in je znašala 14,3 odstotka.
Največja razlika med kazalnikoma je bila leta 2015, ko je subjektivna revščina stopnjo tveganja revščine presegala za 14,4 odstotne točke. Do leta 2019 se je razlika zmanjšala, pozneje pa sta se kazalnika gibala bolj podobno.
V Grčiji subjektivno revnih več kot dve tretjini prebivalcev
Na ravni Evropske unije je bila subjektivna revščina leta 2025 za 1,3 odstotne točke višja od stopnje tveganja revščine. Prva je znašala 17,6 odstotka, druga pa 16,3 odstotka.
V 15 članicah EU je bil delež prebivalcev v subjektivno revnih gospodinjstvih večji od deleža tistih, ki so bili glede na dohodke izpostavljeni tveganju revščine.
“Največji razkorak je bil zaznan v Grčiji, kjer je subjektivna revščina znašala 67,2 odstotka, stopnja tveganja revščine pa je bila za 47,6 odstotne točke nižja, 19,6-odstotna,” so navedli statistiki.
Velike razlike so izmerili tudi v Bolgariji in na Slovaškem. Kazalnika sta bila najbolj izenačena na Danskem, kjer je razlika znašala 0,2 odstotne točke, v Sloveniji z eno odstotno točko razlike ter na Hrvaškem, kjer je bila subjektivna revščina za 0,4 odstotne točke nižja.
Največje razlike v nasprotno smer so zaznali v Litvi, kjer je bila subjektivna revščina za 10,8 odstotne točke nižja od stopnje tveganja revščine. Sledili sta Nemčija z razliko 8,6 in Luksemburg s 7,7 odstotne točke.
Kazalnika se le deloma prekrivata
Leta 2025 je 5,2 odstotka prebivalcev Slovenije hkrati živelo v subjektivno revnih gospodinjstvih in bilo izpostavljenih tveganju revščine.
Vsak deseti prebivalec, ki glede na svoje prihodke ni bil izpostavljen tveganju revščine, je kljub temu ocenil, da skozi mesec shaja težko ali zelo težko. Po drugi strani devet odstotkov prebivalcev, izpostavljenih tveganju revščine, ni poročalo o težavah pri preživetju z razpoložljivimi prihodki.
“Primerjava kaže, da kazalnika osvetljujeta različna vidika revščine,” so poudarili na SURS. Stopnja tveganja revščine prikazuje dohodkovni položaj posameznika oziroma gospodinjstva v primerjavi z drugimi prebivalci, subjektivna revščina pa izraža, kako ljudje sami doživljajo svoj materialni položaj in finančno varnost.
