Predsednik vlade Janez Janša je po zasedanju Evropskega sveta opozoril, da evropsko gospodarstvo ob sedanjih cenah energije težko tekmuje s Kitajsko in Združenimi državami Amerike. Evropski voditelji so v Bruslju razpravljali še o širitvi Evropske unije, podpori Ukrajini, migracijah in evropskem proračunu za obdobje 2028–2034.
Janez Janša se je v Bruslju udeležil drugega dne zasedanja Evropskega sveta. Kot so po srečanju sporočili iz kabineta predsednika vlade, je bilo tokrat na dnevnem redu več pomembnih strateških vprašanj.
“Doslej je v glavnem veljalo, da se Evropski svet težko ukvarja z več kot eno nosilno temo. Tokrat jih je bilo več, strateška razprava pa je bila poglobljena najmanj pri treh temah,” je po koncu zasedanja dejal predsednik vlade.
Visoke cene energije zavirajo evropsko industrijo
Pomemben del razprave so evropski voditelji namenili konkurenčnosti gospodarstva in visokim cenam energije. Po besedah Janeza Janše med državami članicami obstaja široko soglasje o smeri, v kateri bi morala Evropska unija ukrepati, če želi izboljšati položaj svoje industrije.
“Zelo jasno se je izkazalo, da bolj ali manj vsi vemo, kam je treba iti, da bodo cene energije nižje in da bo to prispevalo k večji konkurenčnosti Evrope in evropske industrije. Pokazalo pa se je tudi, da je zelo težko priznati napake za nazaj,” je poudaril.
Po oceni predsednika vlade se najpozneje v prihodnjem letu obeta resna revizija evropske politike trgovanja z emisijskimi kuponi CO₂. Sedanja ureditev po njegovem mnenju pomembno vpliva na stroške energije in s tem na konkurenčnost evropskih podjetij.
Strateška avtonomija Evropske unije po njegovih besedah ostaja pomemben cilj, vendar mora biti energetski prehod izveden premišljeno in usklajeno z dejanskimi možnostmi zagotavljanja novih energetskih virov.
“Preden govoriš o tem, da boš stare energetske vire opustil, moraš zagotoviti, da boš dobil nove,” je opozoril Janez Janša.
Kot eno večjih napak dosedanje evropske energetske politike je izpostavil odnos do jedrske energije. Ta bi morala po njegovem mnenju dobiti bistveno pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju stabilne, zanesljive in cenovno dostopne oskrbe z električno energijo.
Razlika v cenah elektrike ostaja velika
Predsednik vlade je opozoril na izrazite razlike v cenah električne energije med Evropo in njenimi največjimi svetovnimi konkurenti.
“Danes imamo situacijo, ko je kilovatna ura elektrike na Kitajskem osem centov, v Združenih državah Amerike 18, v Evropi pa med 28 in 32 centi. Dokler se to ne izenači, zelo težko govorimo o tem, da bo Evropa z nekimi vlaganji dosegla konkurenčnost,” je dejal.
Po njegovih besedah samo povečanje vlaganj ne bo dovolj, če bodo evropska podjetja še naprej plačevala bistveno več za energijo kot njihovi konkurenti na Kitajskem ali v ZDA. Visoke cene se namreč neposredno odražajo v proizvodnih stroških, naložbenih odločitvah in zmožnosti evropskih podjetij, da ohranijo proizvodnjo ter delovna mesta v Evropi.
Janez Janša je opozoril tudi na pretekle odločitve glede oskrbe z zemeljskim plinom. Te so po njegovi oceni povečale energetsko odvisnost Evrope od Rusije in zmanjšale njeno odpornost ob geopolitičnih pretresih.
Širitev kot odgovor na geopolitične izzive
Druga pomembna tema zasedanja je bila širitev Evropske unije. Predsednik vlade jo je označil za “strateški ofenzivni odgovor Evropske unije na izzive, s katerimi se srečujemo”.
Po njegovi oceni bi se Evropska unija nekaterim sedanjim težavam lahko izognila, če bi v preteklem desetletju vodila odločnejšo širitveno politiko. Širitev tako ni zgolj tehničen proces izpolnjevanja pogojev, temveč pomembno geopolitično orodje za stabilizacijo evropske soseščine.
Posebno pozornost so voditelji namenili Črni gori, ki je med kandidatkami najdlje v pristopnem procesu. Slovenija njeno članstvo podpira, Janez Janša pa pričakuje, da bo mogoče v prihodnjih mesecih rešiti tudi odprta vprašanja med Črno goro in Hrvaško.
“Slovenija podpira članstvo Črne gore. Menimo pa tudi, da bi lahko nekatera odprta vprašanja s Hrvaško, ki niso težka in so bolj simbolne narave, Črna gora v naslednjih mesecih rešila,” je povedal.
Slovenija lahko po njegovih besedah Črni gori pomaga tudi z izkušnjami iz lastnega pristopnega procesa. Spomnil je, da je morala Slovenija za pridobitev statusa kandidatke med drugim spremeniti svojo ustavo.
Evropski voditelji so govorili tudi o evropski perspektivi Albanije, Moldavije, Severne Makedonije in drugih držav Zahodnega Balkana.
“Razmere v Ukrajini niso dobre”
Velik del zasedanja je bil namenjen vojni v Ukrajini in možnostim nadaljnje evropske pomoči. Evropski voditelji so se pogovarjali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki jim je predstavil trenutne razmere na bojišču in potrebe Ukrajine.
“Potem ko je predsednik Zelenski odgovarjal na vprašanja, smo dobili precej jasno sliko o tem, kakšna je situacija. In ta ni dobra. Je najbolj resna po začetku agresije pred več kot štirimi leti,” je opozoril Janez Janša.
Za dosego prekinitve ognja in poznejšega trajnejšega miru je po njegovi oceni pomembno okrepiti položaj Ukrajine ter hkrati zmanjšati sposobnost Rusije za nadaljevanje vojne.
“Do miru oziroma do prekinitve ognja, ki je prva stopnica na poti do miru, lahko pridemo takrat, ko bo Ukrajina močnejša, Rusija pa šibkejša,” je dejal.
Predsednik vlade je opozoril, da Ukrajino čaka težka zima, zato mora Evropska unija pravočasno zagotoviti nadaljnjo finančno in drugo pomoč. Voditelji so razpravljali tudi o zagotovitvi približno desetih milijard evrov dodatnih sredstev.
Janez Janša pričakuje, da bo denar kljub nekaterim še nerešenim izvedbenim vprašanjem zagotovljen.
Pri migracijah vse več držav zahteva spremembe
Ena najdaljših razprav drugega dne zasedanja je bila namenjena migracijam. Po besedah predsednika vlade se med članicami krepi zavedanje, da dosedanja evropska migracijska politika ne daje ustreznih rezultatov.
“Vseh 27 držav se je nekako, nekatere s težko muko, sprijaznilo z dejstvom, da tako, kot je šlo doslej, v prihodnje ne bo šlo,” je dejal Janez Janša.
Pozdravil je napredek pri zmanjševanju nezakonitih prehodov zunanjih meja Evropske unije, vendar opozoril, da rezultati niso enaki na vseh migracijskih poteh. Medtem ko je bil določen napredek dosežen v Sredozemlju, razmere na zahodnobalkanski poti po njegovi oceni ostajajo manj spodbudne.
V razpravi je bilo predstavljenih več konkretnih predlogov, ki naj bi med državami članicami uživali razmeroma široko podporo. Voditelji zaradi časovnih omejitev niso sprejeli posebnih sklepov, vendar naj bi bile migracije ena osrednjih tem decembrskega zasedanja Evropskega sveta.
“Podobna razmišljanja, kot jih ima Slovenija, deli vsaj 22 držav, tudi glede poimenovanja problema, ne samo glede ocene stanja in tega, kako naprej,” je poudaril predsednik vlade.
Slovenija bo branila pomen kohezijske politike
Evropski voditelji so nadaljevali tudi pogovore o večletnem finančnem okviru Evropske unije za obdobje od leta 2028 do leta 2034.
Po besedah Janeza Janše je razprava nekoliko jasneje pokazala pogajalska izhodišča posameznih držav in področja, na katerih bo treba poiskati kompromise. Večjega premika pri usklajevanju stališč pa še ni bilo.
“Slika je nekoliko bolj jasna, kot je bila doslej, čeprav težko rečemo, da je bil glede usklajevanja narejen kak velik korak naprej,” je ocenil.
Dogovora o novih lastnih virih financiranja evropskega proračuna še ni. Po oceni predsednika vlade novi viri sami po sebi tudi ne bodo rešili temeljnih razhajanj med državami članicami glede obsega in razdelitve denarja.
Pred decembrskim zasedanjem Evropskega sveta bo zato najverjetneje potrebno še neformalno ali izredno srečanje evropskih voditeljev.
Janez Janša je poudaril, da skupina prijateljic kohezije, katere članica je tudi Slovenija, ostaja enotna in močna. Slovenija bo pri nadaljnjih pogajanjih vztrajala pri pomenu kohezijske politike, ki je namenjena zmanjševanju razvojnih razlik med evropskimi regijami in državami.
Glede konkretne višine sredstev, ki bi jih v prihodnjem evropskem proračunu prejela Slovenija, je predsednik vlade opozoril, da so pogajanja še v začetni fazi. O dokončnih nacionalnih ovojnicah zato še ni mogoče govoriti.
Po dvodnevnem zasedanju je Janez Janša ocenil, da se mora Evropska unija pri številnih strateških vprašanjih prilagoditi novim razmeram. Med ključnimi nalogami ostajajo znižanje cen energije, izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, krepitev strateške avtonomije, nadaljevanje širitve ter učinkovitejše obvladovanje migracij.
