Akupunktura: res deluje ali ne?

ByA. K.

25. januarja, 2026 , ,
[Foto: Unsplash/Katherine Hanlon]

Akupunktura je ena tistih metod, o katerih skoraj vsak pozna nekoga, ki mu je “zelo pomagala”, hkrati pa jo spremlja precej dvomov. Med obljubami o uravnavanju energije, sproščanju blokad in zdravljenju najrazličnejših težav se postavlja preprosto vprašanje: ali akupunktura dejansko deluje ali gre predvsem za učinek pričakovanj?

Odgovor ni črno-bel. Učinki so zelo odvisni od tega, pri katerih težavah se uporablja, kako se izvaja in kakšna so pričakovanja posameznika.

Najbolj dosledni in ponovljivi učinki akupunkture se kažejo pri lajšanju bolečine. Pri kroničnih bolečinah v križu, vratu, ramenih, pri tenzijskih in migrenskih glavobolih ter pri osteoartritisu kolena številne študije kažejo, da so bolniki po terapijah pogosto v manjši bolečini kot brez posega.

Podobno velja za slabost po operacijah in med kemoterapijo, kjer se akupunktura v nekaterih zdravstvenih sistemih uporablja tudi kot dopolnilna metoda v bolnišničnem okolju.

Razlage teh učinkov niso več vezane na tradicionalne razlage o pretoku energije, temveč na delovanje živčnega sistema. Zbadanje določenih točk lahko sproži:

  • izločanje endorfinov, telesnih naravnih protibolečinskih snovi,
  • spremembe v zaznavanju bolečine v možganih,
  • lokalne učinke na mišično napetost in prekrvavitev.

Pri teh težavah akupunktura pogosto ne odpravi vzroka, lahko pa zmanjša intenzivnost simptomov, kar za številne ljudi pomeni občutno izboljšanje kakovosti življenja.

Veliko obljub, manj dokazov

Pri drugih področjih, kot so hujšanje, hormonsko ravnovesje, nespečnost, tesnoba, prebavne težave ali krepitev imunskega sistema, so rezultati precej manj enotni. V številnih raziskavah se pokaže, da se ljudje po terapijah sicer počutijo bolje, vendar:

  • razlika med pravo in navidezno akupunkturo pogosto ni velika,
  • izboljšanje ni vedno dolgoročno,
  • učinki so zelo individualni.

To ne pomeni, da ljudje nimajo resničnega občutka izboljšanja, temveč da del učinka lahko izhaja iz samega procesa terapije: časa, pozornosti, umiritve, pričakovanja izboljšanja in občutka, da nekaj aktivno počnejo za svoje zdravje.

Placebo ni prevara, ampak del odziva telesa

Beseda placebo pogosto zveni kot nekaj, kar »ni pravo«, a v resnici gre za merljiv biološki odziv. Ko človek pričakuje izboljšanje, se lahko v telesu sprožijo procesi, ki dejansko zmanjšajo bolečino, napetost ali subjektivno zaznavanje težav.

Pri akupunkturi se zato pogosto prepletata dva učinka:

  • neposreden vpliv na živčni sistem,
  • psihološki vpliv pričakovanj in sprostitve.

V praksi to pomeni, da je za mnoge ljudi učinek resničen, tudi če ga ni mogoče v celoti pripisati samo iglam in točkam.

Koliko močna je v primerjavi z drugimi metodami

Akupunktura praviloma ne deluje kot hitro in popolno odpravljanje težav. Njeni učinki so v povprečju:

  • zmerni,
  • primerljivi z drugimi nefarmakološkimi pristopi, kot so fizioterapija, raztezne vaje, masaža ali sprostitvene tehnike,
  • pogosto izrazitejši, kadar je del širšega načrta obravnave.

Pri resnih zdravstvenih stanjih ne more nadomestiti diagnostičnih postopkov, zdravil ali kirurških posegov. Najbolj smiselna je kot dopolnilo, ne kot nadomestilo za standardno zdravljenje.

Varnost in pomen realnih pričakovanj

Če akupunkturo izvaja ustrezno usposobljen terapevt in se uporablja sterilne igle za enkratno uporabo, so resni zapleti redki. Najpogostejši so manjše modrice, kratkotrajna bolečina na mestu vboda ali prehodna utrujenost po terapiji.

Težava nastane predvsem takrat, ko se akupunktura predstavlja kot rešitev za zelo širok spekter bolezni ali kot alternativa zdravniškemu zdravljenju. Takšna pričakovanja vodijo v razočaranja in v nekaterih primerih tudi v zamujanje pravočasne zdravstvene obravnave.

Za del ljudi je akupunktura koristna metoda za obvladovanje bolečine in napetosti, za druge nima opaznega učinka. Prav zaradi te razlike v odzivih ostaja področje, kjer se izkušnje posameznikov pogosto zelo razlikujejo, znanstveni podatki pa potrjujejo predvsem njeno omejeno, ciljno delovanje in ne univerzalne zdravilne moči.