Slovensko alpsko smučanje novo tekmovalno zimo pričakuje s približno 3,5 milijona evrov vrednim proračunom, kar je pol milijona evrov manj kot lani. Predsednik alpske panoge pri Smučarski zvezi Slovenije Janez Bijol kljub zahtevnejšim finančnim razmeram zagotavlja, da programi reprezentanc in mladinskih selekcij za zdaj potekajo po načrtih.
Novi vodja panoge Aleš Rogelj se je moral spoprijeti z zahtevnejšimi finančnimi razmerami, vendar je programe ustrezno zastavil, je Bijol povedal v pogovoru za STA.
“Usklajevanje s trenerji in vse drugo ni bilo vedno preprosto, vendar smo programe za zdaj postavili in ti tečejo. Kako bo naprej, bomo še videli,” je dejal.
Pri razdelitvi razpoložljivih sredstev so ohranili obseg financiranja otroških in mladinskih programov, preostanek denarja pa namenili ekipam v evropskem in svetovnem pokalu.
Bijol je pojasnil, da še niso podpisali pogodb z dvema večjima sponzorjema, vendar so dogovori z njima že ustno sklenjeni. Večjih težav zato za zdaj ne pričakujejo, čeprav je po njegovih besedah v trenutnih razmerah težko napovedati nadaljnji razvoj.
Odhoda Ilke Štuhec in Ane Bucik brez večjega finančnega pretresa
Konca tekmovalnih karier Ilke Štuhec in Ane Bucik po Bijolovih besedah ne bosta povzročila večjega pretresa v finančni konstrukciji panoge.
“Nekaj se je spremenilo pri Ani oziroma pri njenem dolgoletnem opremljevalcu in sponzorju, vendar se takšne stvari nato kompenzirajo z drugimi. Načeloma zaradi tega ne pričakujemo pretresa,” je pojasnil.
Po obdobju izjemnih dosežkov Tine Maze in Ilke Štuhec je sicer v slovenskem alpskem smučanju nastala precejšnja tekmovalna vrzel.
“Ilka je dolga leta nadaljevala pot, ki jo je pred njo začrtala Tina Maze. Po njunem obdobju se je pojavil velik vakuum, vendar na to ne moremo bistveno vplivati. Vrhunski tekmovalci se ne pojavijo čez noč,” je poudaril Bijol.
Hitrih disciplin ne nameravajo opustiti
Slovenska reprezentanca hitrih disciplin kljub trenutnemu pomanjkanju izrazitih kandidatk ne namerava opustiti. Njihov nadaljnji razvoj bo odvisen predvsem od zanimanja mladih smučark in smučarjev ter njihovih dosežkov v nižjih selekcijah.
“Če se bodo pojavile tekmovalke ali tekmovalci, ki jih bodo zanimale te discipline in bodo že v nižjih selekcijah kazali ustrezne rezultate, bomo razmišljali tudi o ekipah za hitre discipline,” je napovedal Bijol.
Med mlajšimi dekleti so po njegovih besedah tudi smučarke, ki se na hitrih smučeh dobro znajdejo, vendar bo šele prihodnost pokazala, ali se bodo usmerile v te discipline.
Taljenje ledenikov draži poletne priprave
Vse večji izziv predstavljajo spreminjajoče se snežne razmere in taljenje evropskih ledenikov. Poleti je v Evropi vse manj možnosti za kakovosten trening, zato postajajo pomembnejše priprave na južni polobli. Neja Dvornik je letos trenirala na Novi Zelandiji, drugi slovenski smučarji pa v Čilu in Argentini.
Na južno poloblo že odhajajo tudi mladinske ekipe Avstrije, Nemčije in Švice. Bijol opozarja, da bi se zaradi tega lahko razlike med bogatejšimi in finančno šibkejšimi reprezentancami še povečale.
“Če si lahko bogatejše reprezentance privoščijo mesec ali mesec in pol priprav na južni polobli, druge pa ne, se lahko razlike še povečajo,” je dejal. Ena od rešitev bi bilo skupno obdobje treninga na določenem terenu, ki bi vsem ekipam zagotovilo bolj primerljive pogoje.
Rešitev bi lahko bila pokrita smučarska dvorana
Dolgoročno bi del težav lahko rešila pokrita smučarska dvorana v Sloveniji. V Mariboru so pred nekaj leti že razpravljali o možnosti njene postavitve v tamkajšnji areni oziroma na spodnjem delu smučarske proge, vendar zamisel ni prerasla v konkreten projekt.
“Verjetno bomo prej ali slej morali priti do takšne rešitve,” ocenjuje Bijol. Dvorana bi omogočala predvsem trening tehničnih disciplin.
Izboljšujejo se tudi razmere na poligonu v Podkorenu pri Kranjski Gori. Dodatni snežni topovi bi lahko omogočili zasneževanje treh prog, od katerih bi bila ena namenjena treningom, preostali dve pa turistom in drugim uporabnikom.
“Vsi bi si želeli več poligonov v Sloveniji, kjer bi otroci lahko trenirali v različnih delih dneva, ne le v kratkih jutranjih terminih, kot je to pogosto zdaj. Menim, da v Kranjski Gori napredujemo in gremo v pravo smer, vsako leto je boljše,” je sklenil Janez Bijol.
