Lendavska sinagoga, ena od dveh ohranjenih sinagog v Sloveniji, letos obeležuje 160 let od začetka gradnje današnje stavbe. Poleg zgodovine judovske skupnosti v Lendavi njeni zidovi pričajo tudi o holokavstu: aprila 1944 so v njej zbrali 112 Judov in jih nato deportirali. Preživelo jih je le osem.
Gradnja večine današnje sinagoge se je začela leta 1866. Stavba je tedaj imela 80 sedišč za moške in 60 za ženske, leta 1908 pa so jo povečali na današnji obseg. Kot je za STA povedal vršilec dolžnosti direktorja Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak, je bila to že tretja sinagoga lendavske judovske skupnosti, saj sta na istem mestu pred njo stali dve starejši stavbi.
Število Judov v Lendavi je do začetka 20. stoletja precej naraslo. Po popisu iz leta 1910 jih je v mestu živelo 382, predstavljali pa so 14 odstotkov takratnega prebivalstva Lendave. Po prvi svetovni vojni se je njihovo število začelo zmanjševati, po smrti rabina Antala Rudolferja leta 1933 pa Lendava ni več imela rabina.
V deportacijo odpeljali 112 Judov
Usodni udarec je judovski skupnosti zadal holokavst. V lendavski sinagogi so 26. aprila 1944 zbrali 112 Judov, ki so jih nato deportirali. Med njimi je bila tudi dojenčica Erika Milhofer.
V noči na 27. april jo je s pomočjo notarja posvojil Lendavčan Elek Balkanyi in jo tako rešil pred deportacijo. Njena starša sta bila odpeljana v Auschwitz, kjer sta umrla.
Po drugi svetovni vojni sinagoga ni več služila prvotnemu namenu, saj je bilo v Lendavi premalo odraslih judovskih moških, da bi skupnost lahko obnovila svoje delovanje. Stavbo so zato preuredili v skladišče.
Med letoma 1992 in 2002 je potekala obsežna obnova, ki je omogočila njeno ohranitev. Danes je lendavska sinagoga del Muzeja-Galerije Lendava, v njej pa predstavljajo judovsko zgodovino mesta.
Poleg lendavske je v Sloveniji ohranjena še sinagoga v Mariboru. Pred drugo svetovno vojno je sinagoga stala tudi v Murski Soboti, vendar so jo leta 1954 porušili. V srednjem veku so sinagoge delovale tudi na Ptuju in v Ljubljani, judovske skupnosti pa so bile navzoče še v nekaterih drugih krajih širšega slovenskega prostora.
