Amsterdam bi lahko v prihodnjem desetletju postal mesto brez velikih potniških križark. Mestne oblasti so namreč zaustavile odločanje o selitvi terminala za križarke in namesto tega odprle razpravo o možnosti popolne prepovedi takšnih ladij do leta 2035, poroča Dutch News.
Glasovanje o projektu selitve terminala v zahodni del pristanišča je bilo prestavljeno na čas po lokalnih volitvah, ki bodo 18. marca. Do takrat mestni svet o tej točki ne bo odločal, kar pomeni, da bo končno smer razvoja določala nova mestna uprava.
Preobrat v razmišljanju je sledil po objavi študije izvedljivosti, ki je pokazala, da bi selitev terminala z območja Veemkade, vzhodno od glavne železniške postaje, zahtevala približno 85 milijonov evrov javnih sredstev. Mestna uprava je ocenila, da je takšna naložba v trenutnih razmerah težko upravičljiva.
Upravnica mestnega pristanišča Hester van Buren je potrdila, da se bo mesto v prihodnjih mesecih osredotočilo na pripravo scenarijev za popolno ukinitev križarjenj. „Želimo dati prednost trajnosti in kakovosti življenja,“ je povedala ter dodala, da bo prav prihodnji mestni izvršni odbor tisti, ki bo odločal, ali bo Amsterdam do leta 2035 zaprl vrata velikim potniškim ladjam.
Omejitve že v veljavi
Razprava o križarkah v Amsterdamu ni nova. Mestni svet je že leta 2024 sprejel odločitev, da se število prihodov križark do leta 2026 zmanjša s 190 na največ 100 na leto. Hkrati je bil sprejet tudi dolgoročni cilj, da se terminal z obstoječe lokacije odstrani najpozneje do leta 2035, predvsem zaradi vplivov na promet, onesnaženje in pritisk na mestno središče.
Zdaj se ta načrt umika širšemu razmisleku, ali bi bila popolna prepoved učinkovitejša rešitev kot zgolj premik infrastrukture na drugo lokacijo v pristanišču.
Popolna ukinitev križark bi imela tudi proračunske posledice. Po ocenah mestnih služb bi Amsterdam v obdobju 30 let izgubil približno 46 milijonov evrov iz naslova pristaniških pristojbin in turističnih taks, ki jih trenutno prinaša tovrstni ladijski promet.
Kljub temu v mestni politiki vse glasneje prevladuje stališče, da so dolgoročni stroški za okolje, prometno obremenitev in bivanjsko kakovost prebivalcev višji od neposrednih finančnih koristi, ki jih mestu prinašajo križarke. Odločitev, ali bo Amsterdam dejansko postal eno prvih večjih evropskih mest s popolno prepovedjo potniških križark, bo tako v rokah nove mestne oblasti po marčnih volitvah.
