Velike kolonije antarktičnih pingvinov so doslej spregledan naravni vir metana. Nova raziskava ocenjuje, da kolonije antarktičnega pingvina letno ustvarijo približno 490.000 ton tega močnega toplogrednega plina. Če bi v izračun vključili vsa območja Antarktike, na katera vplivajo pingvinske kolonije, bi lahko skupne emisije dosegle okoli sedem milijonov ton na leto.
Raziskavo so izvedli znanstveniki z Inštituta za morske znanosti Andaluzije, ki deluje v okviru španskega raziskovalnega sveta CSIC, in Univerze v Granadi. Rezultate so objavili v recenzirani znanstveni reviji npj Climate and Atmospheric Science.
Raziskovalci so neposredno merili izpuste metana v dveh velikih kolonijah antarktičnih pingvinov na otoku Deception v otočju Južni Shetlandski otoki. Pri tem so uporabili meritvene komore ter brezpilotne letalnike z optičnimi senzorji, s katerimi so določili površino tal, prekrito s pingvinskimi iztrebki, in ocenili velikost kolonij.
Metan nastaja ob razkrajanju iztrebkov
Pingvini metana ne proizvajajo neposredno na enak način kot prežvekovalci. Plin nastaja predvsem ob mikrobnem razkrajanju gvana oziroma nakopičenih iztrebkov na območjih, kjer se zbira več deset tisoč živali.
Meritve so pokazale zelo velike izpuste iz tal, obogatenih s pingvinskimi iztrebki. Na bližnjih območjih brez gvana pa so bili izpusti metana zanemarljivi.
“Guano, ki se kopiči v kolonijah, ustvarja izjemno močna žarišča izpustov metana, ki jih doslej nismo merili na kraju samem,” je ugotovitve pojasnil vodilni avtor raziskave Alejandro Román.
Na podlagi terenskih meritev in podatkov o populaciji so raziskovalci ocenili, da kolonije vrste Pygoscelis antarcticus na območju Antarktike letno izpustijo 0,49 teragrama oziroma približno 490.000 ton metana. Ocena vključuje negotovost v višini približno 160.000 ton.
Sedem milijonov ton je širša ocena
Številka sedem milijonov ton ne pomeni, da so znanstveniki neposredno izmerili toliko metana v vseh kolonijah. Gre za širšo oceno, dobljeno z razširitvijo izračuna na vsa antarktična kopenska območja, na katera vplivajo pingvini.
Po besedah vodje projekta DICHOSO Emma Huertas bi lahko takšni izpusti dosegli približno sedem milijonov ton metana na leto. To je primerljivo z nekaterimi drugimi velikimi naravnimi viri metana, povezanimi z živalmi, denimo s termiti.
Metan v ozračju ostane krajši čas kot ogljikov dioksid, vendar v tem obdobju zadrži bistveno več toplote. Raziskovalci kljub temu poudarjajo, da so ocenjeni izpusti pingvinov razmeroma majhni v primerjavi z največjimi viri, povezanimi s človekovimi dejavnostmi, kot so pridobivanje fosilnih goriv, živinoreja in odlagališča odpadkov.
Manjkajoči člen v izračunih emisij
Namen raziskave ni iskanje “krivca” za podnebne spremembe, temveč natančnejše razumevanje naravnega kroženja metana. Gostejše skupine prostoživečih živali v sedanjih svetovnih evidencah izpustov večinoma niso dovolj upoštevane.
Avtorji zato predlagajo, da se pingvinske kolonije vključijo v prihodnje ocene naravnih virov metana. Dodatno bo treba raziskati tudi, kako bi lahko podnebne spremembe vplivale na te izpuste. Spremenijo lahko tako številčnost pingvinov kot dejavnost mikroorganizmov, ki ob razkrajanju gvana proizvajajo metan.
Raziskava tako razkriva, da lahko tudi na videz majhna in odmaknjena območja z zelo veliko koncentracijo živali opazno vplivajo na lokalno ter širše kroženje toplogrednih plinov.
