prof. dr. Igor Ogorevc: Sluz ni odpadek, ampak del telesne zaščite

prof. dr. Igor Ogorevc, raziskovalec fiziologije, terapevt in avtor metode Termoregulacija telesa ter soustanovitelj Planeta zdravja [Foto: Polona Avanzo]

Zamašen nos, občutek polnosti v grlu in sluz, ki jo moramo ves čas odstranjevati, so med najbolj neprijetnimi spremljevalci hladnejšega dela leta. Sluz hitro razumemo kot nekaj odvečnega, umazanega in motečega. Želimo si, da bi je bilo čim manj. Toda telo je ne ustvarja brez razloga. Sluz je del zaščitnega sistema, brez katerega bi bila naša dihala precej bolj izpostavljena okolju.

Z vsakim vdihom v telo ne vstopa samo zrak. V njem so drobni delci prahu, dim, različne snovi iz okolja in številni mikroorganizmi. Dihala potrebujejo način, kako del teh delcev prestreči, še preden prodrejo globlje.

Pri tem sodeluje sluznica, ki prekriva nos, žrelo in druge dele dihal. Na njej nastaja tanka plast sluzi. Ta pomaga navlažiti površino, zadržuje delce in omogoča, da se ujeti material postopoma odstrani.

Večino časa tega procesa niti ne opazimo. Sluz nastaja, se premika in opravlja svojo nalogo v ozadju. Zaznamo jo šele takrat, ko je je več, ko postane gostejša ali ko se njeno premikanje upočasni.

Takrat hitro sklenemo, da je težava sluz sama. Morda pa bi se morali najprej vprašati, zakaj je telo njen način ali količino spremenilo.

Dihala imajo svoj čistilni sistem

Sluznica dihal ni mirna površina. Na njej so drobne migetalke, ki z usklajenim gibanjem pomagajo premikati sluz skupaj z ujetimi delci. Gre za tih in neprekinjen čistilni proces, ki poteka brez naše zavestne pomoči.

Da lahko deluje učinkovito, potrebuje primerne pogoje. Sluz mora ohraniti ustrezno gostoto, sluznica mora biti dovolj navlažena, migetalke pa se morajo lahko prosto premikati.

Če je zrak zelo suh, se lahko spremeni tudi stanje sluzi. Ta postane gostejša, občutek zamašenosti se poveča, njeno odstranjevanje pa zahteva več napora. Telo se lahko odzove z odkašljevanjem, kihanjem ali povečanim izločanjem.

Tisto, kar občutimo kot nadležen simptom, je lahko poskus telesa, da ponovno vzpostavi prehodnost in očisti površino dihal.

Zato nos, ki se začne močneje izločati ob prihodu iz hladnega zraka v topel prostor, ni nujno pokvarjen nos. Odziva se na spremembo temperature in vlažnosti. Enako velja za jutranje odkašljevanje, ko se po več urah mirovanja telo znova začne intenzivneje gibati in čistiti dihalne poti.

Sluz ni vedno enaka. Njena gostota in količina se lahko spreminjata glede na okolje, količino tekočine v telesu, način dihanja in splošno obremenitev organizma.

Če čez dan pijemo premalo, telo razpoložljivo tekočino skrbno razporeja. To lahko občutimo kot suha usta, občutljivo grlo ali gostejšo sluz. Če več ur dihamo suh, ogret zrak, se sluznica dodatno izsušuje. Če večinoma dihamo skozi usta, izpustimo del priprave zraka, ki jo sicer opravi nos.

Na stanje dihal vpliva tudi gibanje. Med zmerno telesno dejavnostjo dihamo globlje, prsni koš se bolj premika, spremeni pa se tudi kroženje zraka skozi dihalne poti. Dolgotrajno sedenje in plitvo dihanje ustvarjata drugačne pogoje.

Sluz zato ni samo snov, ki jo moramo odstraniti. Njeno stanje nam lahko pove nekaj o zraku, ki ga dihamo, o količini zaužite tekočine in o načinu, kako uporabljamo svoje dihanje.

Namesto da se osredotočimo samo na posledico, lahko pogledamo širšo sliko. Je prostor pregret? Smo ga danes sploh prezračili? Smo pili dovolj? Dihamo večinoma skozi nos? Smo se gibali ali ves dan presedeli?

Odgovori so pogosto preprosti, a jih zaradi tega ne bi smeli podcenjevati.

Več ni vedno slabše in manj ni vedno bolje

Ko telo poveča izločanje sluzi, to doživimo kot težavo. Toda količina sama ne pove celotne zgodbe. Pomembno je, kakšno nalogo sluz opravlja.

Če je sluznica razdražena, jo telo poskuša zaščititi. Če mora odstraniti več ujetih delcev, potrebuje več snovi, v katero jih lahko ujame. Če se okolje hitro spremeni, se spremeni tudi odziv površine, ki je z njim v neposrednem stiku.

To ne pomeni, da je vsako povečano izločanje nepomembno. Pomeni pa, da telesnega odziva ne bi smeli samodejno razglasiti za napako.

Predstavljajmo si hišo, v kateri se je nabrala umazanija. Če začnemo pometati, bo za nekaj časa v zraku več prahu in na kupu več odpadkov. To ne pomeni, da je čiščenje povzročilo umazanijo. Pomeni, da je postala vidna, ker jo odstranjujemo.

Podobno lahko razumemo nekatere odzive dihal. Telo premika, utekočinja in odstranjuje tisto, kar ne sodi globlje v dihalne poti.

Telesu omogočimo primerne pogoje

Za normalno delovanje sluznice ne potrebujemo zapletenih postopkov. Pomembni so predvsem pogoji, ki omogočajo, da njen naravni čistilni sistem opravlja svojo nalogo.

Prostore redno prezračujmo in jih ne pregrevajmo. Čez dan poskrbimo za dovolj tekočine. Kadar je mogoče, dihajmo skozi nos. Gibajmo se na svežem zraku in telesu omogočimo počitek, ko ga potrebuje.

Pri tem ne iščemo načina, kako bi v telesu preprečili nastajanje sluzi. Zdrava sluznica sluz potrebuje. Naš cilj je, da ta ostane dovolj tekoča in gibljiva ter lahko opravlja svojo zaščitno nalogo.

Ko nas naslednjič zmoti zamašen nos ali potreba po odkašljevanju, se lahko za trenutek ustavimo. Namesto da sluz vidimo samo kot nekaj nadležnega, se vprašajmo, kakšno delo poskuša telo z njo opraviti.

Včasih telo ne ustvarja nove težave. Samo čisti posledice razmer, ki smo jim ga izpostavili.

prof. dr. Igor Ogorevc, raziskovalec fiziologije, terapevt in avtor metode Termoregulacija telesa ter soustanovitelj Planeta zdravja