Artemis II zapustil Zemljino orbito: Orion na poti proti Luni

ByE. K.

3. aprila, 2026 , , ,
Člani posadke Artemis II, Jeremy Hansen, Reid Wiseman, Christina Koch in Victor Glover, odgovarjajo na vprašanja novinarjev med prvim dogodkom prenosa podatkov v okviru svoje misije. [Foto: NASA]

Posadka misije Artemis II je uspešno zapustila Zemljino orbito in začela pot proti Luni. Vesoljsko plovilo. Orion je po potrditvi nadzorne ekipe izvedlo translunarno vbrizgavanje (TLI), ključni manever, ki misijo usmeri proti Luni.

Kot so sporočili pri Nasi, je Orion ob 19.49 po vzhodnoameriškem času za 5 minut in 50 sekund zagnal glavni motor ter s tem „uspešno zaključil translunarno vbrizgavanje (TLI), s čimer je posadko v Orionu poslalo iz Zemljine orbite na pot proti Luni“.

Motor zmore do 6000 funtov potiska. V času manevra je plovilo tehtalo okoli 58.000 funtov in porabilo približno 1000 funtov goriva.

Vadba v vesolju: manj opreme, več izzivov

Astronavti med potjo izvajajo tudi redno vadbo, pri čemer uporabljajo posebej prilagojeno napravo z vztrajnikom. Ta omogoča tako aerobne kot tudi uporovne vaje in deluje na principu kabla, podobno kot jojo.

Kot so pojasnili pri Nasi, naprava omogoča obremenitve do 180 kilogramov, kar je ključno za ohranjanje fizične pripravljenosti v globokem vesolju, kjer ni dostopa do obsežne opreme, kakršna je na Mednarodni vesoljski postaji.

Na ISS je na voljo več kot 1800 kilogramov vadbene opreme, razporejene na približno 850 kubičnih metrih, medtem ko Orionov sistem tehta le okoli 13 kilogramov in zavzame bistveno manj prostora.

Posadka preverila sisteme in znanstveni tovor

Štirje člani posadke – Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Koch in Jeremy Hansen – so med drugim uspešno preverili tudi znanstveni tovor AVATAR.

Med operacijami je prišlo do kratkotrajne prekinitve komunikacije med plovilom in Zemljo, ki pa ni vplivala na potek misije. Težava je bila povezana s konfiguracijo zemeljskega sistema za sledenje in prenos podatkov ter je bila hitro odpravljena.

Priprave na prelet Lune in znanstvena opazovanja

Po uspešnem manevru se je začela priprava na prelet Lune, ki bo potekal 6. aprila. Znanstvena ekipa oblikuje načrt opazovanj, ki bo posadki omogočil dokumentiranje površinskih značilnosti.

Kot so zapisali pri Nasi, bodo med ključnimi cilji „kraterji, starodavni tokovi lave ter razpoke in grebeni“, ki lahko pomagajo razjasniti nastanek Lune in razvoj Osončja.

Poseben poudarek bo tudi na opazovanju skoraj enournega sončnega mrka, ki bo viden z Orionove perspektive. Med tem pojavom bo Sonce zakrito za Luno, kar bo omogočilo opazovanje temne Lunine površine, morebitnih udarov meteoroidov in sončne korone.