Evropska unija je tik pred dogovorom o novi uredbi, ki bo državam članicam omogočila bistveno hitrejše vračanje nezakonitih migrantov in vzpostavitev centrov za vračanje zunaj ozemlja EU. Gre za enega največjih zaostritev migracijske politike v zadnjih desetletjih.
Nova uredba je odgovor na dolgoletne težave evropskih držav pri izvrševanju odločb o vrnitvi. Po podatkih Evropske komisije se trenutno iz EU dejansko vrne le približno 29 odstotkov oseb, ki jim je bilo odrejeno, da morajo zapustiti evropsko ozemlje.
Evropski komisar za notranje zadeve Magnus Brunner je ob predstavitvi predloga poudaril, da je cilj nove zakonodaje preprost.
“Zagotovili bomo, da se tisti, ki nimajo pravice do bivanja v EU, dejansko vrnejo.”
Centri za vračanje zunaj EU
Največ pozornosti vzbuja določba, ki državam članicam omogoča sklepanje sporazumov s tretjimi državami za vzpostavitev tako imenovanih centrov za vračanje.
Po novem migranta ne bi bilo več nujno vrniti zgolj v državo izvora ali državo, s katero ima dokazano povezavo. Države članice bi ga lahko premestile tudi v center za vračanje v tretji državi, če bi za to obstajal ustrezen meddržavni sporazum.
Podoben model že preizkuša Italija v Albaniji, kjer delujeta centra za obravnavo migrantov pod italijanskim nadzorom.
Več držav članic, med njimi Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Danska in Grčija, podpira širitev takšnega pristopa.
Daljše pridržanje in strožje prepovedi vstopa
Predlog prinaša tudi bistveno strožje ukrepe za osebe, ki nezakonito bivajo v Evropski uniji.
Najdaljše obdobje pridržanja pred deportacijo bi se podaljšalo s šestih mesecev na dve leti. Za posameznike, ki jih oblasti ocenijo kot varnostno tveganje, bi bile možne še strožje omejitve.
Prepoved ponovnega vstopa v EU bi se v številnih primerih podaljšala s petih na deset let, pri varnostno problematičnih posameznikih pa bi bila lahko tudi trajna.
Pomembna sprememba zadeva tudi pravne postopke. Deportacijski postopki se ne bi več samodejno ustavili ob vložitvi pritožbe, ampak bi o morebitnem zadržanju odločalo sodišče za vsak primer posebej.
Bruselj pod pritiskom migracijskega vprašanja
Nova uredba potrjuje opazen premik evropske migracijske politike. Če je bil poudarek v preteklosti predvsem na obravnavi prošenj za azil in integraciji migrantov, je danes vse več pozornosti namenjene izvrševanju odločb o vrnitvi in nadzoru zunanjih meja.
Vprašanje migracij ostaja eno ključnih političnih vprašanj v številnih državah članicah, kjer javnomnenjske raziskave kažejo visoko podporo strožjemu nadzoru nezakonitih migracij.
Po doseženem političnem dogovoru bodo morale uredbo dokončno potrditi še države članice in Evropski parlament, nato pa bo lahko začela veljati po vsej Evropski uniji.
