V zgodnjem vesolju, približno 13 milijard let nazaj, so galaksije doživljale burno obdobje, ko so zvezde nastajale z izjemno hitrostjo. Astronomski raziskovalci so odkrili, da so središča teh oddaljenih galaksij vsebovala turbulentne, grudaste diske, posejane z gostimi oblaki prahu in plina, ki so sprožili nastanek ogromnih skupin zvezd. Te supergoste “zvezdne tovarne” ponujajo nov vpogled v procese, ki so oblikovali vesolje v njegovih najzgodnejših fazah.
Raziskave, objavljene junija 2025, razkrivajo, da so mlade galaksije v zgodnjem vesolju delovale kot prave tovarne zvezd. Te galaksije so imele diske, polne grud prahu in plina, ki so omogočale nastanek zvezd s hitrostjo, ki presega današnje galaksije, kot je Rimska cesta, navaja Universe Today.
Medtem ko naša galaksija letno ustvari približno eno zvezdo, so nekatere oddaljene galaksije proizvedle tudi do 3000 zvezd na leto. Takšna intenzivna aktivnost je presenetila znanstvenike, saj izziva obstoječe teorije o nastanku in razvoju galaksij v zgodnjem vesolju.
Z uporabo naprednih teleskopov, kot je Vesoljski teleskop Jamesa Webba, so astronomi lahko opazovali te oddaljene galaksije in analizirali pogoje, ki so omogočali tako hitro zvezdno rojstvo. Grudasti diski so bili ključni, saj so gostejši predeli prahu in plina delovali kot gnezda za nastanek zvezd. Ti procesi so bili pogosto povezani z ekstremnimi pogoji, kot so močna sevanja in turbulentni plinski tokovi.
Izzivi za obstoječe teorije
Odkritje supergostih zvezdnih tovarn postavlja pod vprašaj nekatere uveljavljene modele o razvoju galaksij. Po poročanju portala iac.es so raziskovalci z Inštituta za astrofiziko na Kanarskih otokih ugotovili, da takšne galaksije, ki so začele proizvajati zvezde, ko je bilo vesolje staro manj kot milijardo let, ne bi smele obstajati po obstoječih teorijah.
Te galaksije so bile namreč preveč masivne in aktivne za tako zgodnje obdobje vesolja. To nakazuje, da so se procesi združevanja plina in prahu odvijali hitreje, kot so znanstveniki predvidevali.
Astronomi zdaj preučujejo, ali so te galaksije morda imele drugačne fizikalne pogoje, ki so omogočali tako hitro nastajanje zvezd. Možni dejavniki vključujejo večjo gostoto snovi ali vpliv supervelikih črnih lukenj, ki so lahko pospešile združevanje plina.
Razumevanje teh supergostih zvezdnih tovarn je ključno za razjasnitev zgodovine vesolja. Zvezde, ki so nastale v teh zgodnjih galaksijah, so pomembno vplivale na kemično sestavo vesolja, saj so s svojimi eksplozijami kot supernove razširjale težje elemente, potrebne za nastanek planetov in življenja.
Opazovanja kažejo, da so bile te galaksije pogosto manjše, a izjemno produktivne, kar nakazuje raznolikost procesov zvezdnega nastanka v zgodnjem vesolju.
Znanstveniki nadaljujejo z analizo podatkov, da bi razkrili, kaj je poganjalo te intenzivne procese. Prihodnje raziskave bodo morda ponudile še globlji vpogled v to, kako so se oblikovale prve galaksije in kako so ti procesi vplivali na razvoj vesolja, kot ga poznamo danes.
Foto: Pixabay/fotografija je simbolna
