Azijski delniški trgi so se po nestabilnem začetku trgovanja postopno umirili in večinoma končali v pozitivnem območju. Vlagatelji so skušali presoditi posledice nove razprodaje delnic na Wall Streetu, povezane z razvojem umetne inteligence, ob tem pa so razpoloženje dodatno obremenjevale naraščajoče skrbi glede ameriške carinske politike in geopolitičnih napetosti.
Najširši indeks delnic azijsko-pacifiške regije zunaj Japonske se je zvišal za 0,4 odstotka in bil na poti do sedmega zaporednega dne rasti. Krepko rast so zabeležili zlasti trgi v Tajvanu in Južni Koreji, kjer so osrednji borzni indeksi dosegli nove zgodovinske rekorde.
Na Japonskem se je indeks Nikkei 225 okrepil za 0,8 odstotka, kitajski indeks CSI 300 pa je po vrnitvi s praznikov pridobil 1,3 odstotka. Sočasno so se terminske pogodbe na indeks e-mini S&P 500 zvišale za 0,3 odstotka, kar je kazalo na previdno umirjanje razpoloženja po razprodaji v ZDA.
Na Wall Streetu je indeks S&P 500 v ponedeljkovem trgovanju padel za 1,0 odstotek in s tem izbrisal dobičke prejšnjega tedna, medtem ko je Nasdaq Composite zdrsnil za 1,1 odstotka.
K nervozi na finančnih trgih so prispevale tudi nove izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je države opozoril, naj ne odstopajo od nedavno sklenjenih trgovinskih dogovorov z Združenimi državami, potem ko je vrhovno sodišče razveljavilo njegove izredne carinske ukrepe. Napovedal je možnost uvedbe še višjih dajatev na podlagi drugih veljavnih trgovinskih zakonov.
Takšne napovedi so sprožile odzive v Aziji. Japonski minister za trgovino Rjosei Akazava je poudaril, da Tokio pričakuje enako ugodno obravnavo v morebitnem novem tarifnem režimu, kot je bila dogovorjena lani. Tudi Tajvan je napovedal, da bo od ZDA zahteval zagotovila, da se že dogovorjeni ugodni pogoji ne bodo enostransko spreminjali.
Valute, obveznice in surovine pod vplivom nihanj
Povečana previdnost vlagateljev se je odrazila tudi na drugih trgih. Indeks volatilnosti VIX, pogosto označen kot merilnik strahu na Wall Streetu, se je zvišal za 1,9 odstotne točke na 21,01. Vrnitev Japonske in Kitajske s praznikov je sicer povečala likvidnost na regionalnih trgih.
Ameriški dolar se je v primerjavi z jenom okrepil za 0,2 odstotka na 154,985 jena. Kitajski juan se je na tujih trgih zvišal za 0,1 odstotka na 6,8938 juana za dolar, čeprav Peking referenčno obrestno mero ohranja nespremenjeno že deveti mesec zapored.
Donosnost 10-letne ameriške državne obveznice se je zvišala za 1,9 bazične točke na 4,0443 odstotka. Na blagovnih trgih se je cena nafte brent zvišala za 0,8 odstotka na 72,06 dolarja za sod. Plemenite kovine so bile pod pritiskom, saj se je zlato pocenilo za 0,9 odstotka na 5.182,23 dolarja, srebro pa za 1,1 odstotka na 87,28 dolarja.
Tudi kriptovalute so ostale v rdečem: bitcoin je izgubil 1,3 odstotka in zdrsnil na 63.736,65 dolarja, ether pa je padel za 1,6 odstotka na 1.834,30 dolarja.
