Danes se je začela uporabljati večina določb novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ene ključnih reform vlade Roberta Goloba. Med najbolj izpostavljenimi spremembami je prepoved sodelovanja zdravstvenih delavcev z javnimi zdravstvenimi zavodi prek statusa samostojnega podjetnika.
Vlada je ukrep predstavljala kot korak k večji preglednosti in omejevanju spornih praks v javnem zdravstvu, vendar del stroke opozarja, da bi lahko zakon dodatno obremenil že tako kadrovsko podhranjen sistem.
Po novem zdravniki in drugi zdravstveni delavci z javnimi zavodi ne morejo več sodelovati kot s. p.-ji, ampak predvsem prek podjemnih pogodb ali rednih zaposlitev. Kritiki opozarjajo, da država s tem omejuje fleksibilnost sistema v času, ko številni zavodi že zdaj težko zagotavljajo dovolj kadra za redno delo in dežurstva.
Opozorila pred težavami v manjših zavodih
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović meni, da bo sprememba najbolj prizadela manjše zdravstvene zavode, ki so bili pri zagotavljanju dela pogosto odvisni prav od zunanjih sodelavcev.
Po njenem mnenju ni samoumevno, da bodo zdravniki pripravljeni nadaljevati delo pod novimi pogoji. To bi lahko pomenilo dodatne težave pri organizaciji dežurstev, ambulant in posameznih specialističnih dejavnosti.
V številnih manjših bolnišnicah in zdravstvenih domovih je pogodbeno delo zadnja leta dejansko postalo eden ključnih načinov za krpanje kadrovskih vrzeli. Prav zato del zdravstvene stroke opozarja, da zakon sicer omejuje določene prakse, ne rešuje pa osnovnega problema – pomanjkanja zdravnikov.
Predsednica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar sicer pravi, da je prehod na podjemne pogodbe doslej potekal brez večjih zapletov, a hkrati priznava, da nekateri zdravniki novih pogodb ne želijo več podpisovati. Deloma tudi zato, ker pričakujejo morebitne nove spremembe zakonodaje z interventnim zakonom.
Reforma brez dodatnega kadra
Novela zakona velja za enega osrednjih projektov zdravstvene reforme aktualne vlade, vendar kritiki opozarjajo, da administrativne omejitve same po sebi ne bodo povečale števila zdravnikov ali skrajšale čakalnih vrst.
Nasprotno – obstajajo bojazni, da bi lahko del zdravnikov zmanjšal obseg sodelovanja z javnimi zavodi ali se še bolj usmeril v zasebni sektor, kar bi dodatno povečalo pritisk na javno zdravstvo.
Danes so začele veljati tudi določbe, po katerih so morali direktorji in strokovni direktorji javnih zdravstvenih zavodov opraviti posebno usposabljanje s področja managementa v zdravstvu.
Pravi učinki reforme bodo verjetno vidni šele v prihodnjih mesecih, predvsem pri vprašanju, ali bodo manjši zavodi po novih pravilih še uspeli zagotavljati enak obseg zdravstvenih storitev.
