Nemška Levica, Zeleni in socialdemokrati so v predhodnih pogovorih o oblikovanju nove berlinske vlade podprli načrt, po katerem bi lahko okoli 160.000 stanovanj velikih nepremičninskih podjetij prenesli v javno last. Ukrep še ni potrjen, podjetja pa bi bila za odvzete nepremičnine upravičena do odškodnine.
Tri stranke so po zmagi Levice na septembrskih deželnih volitvah končale začetne pogovore o oblikovanju nove mestne oziroma deželne vlade. Formalna koalicijska pogajanja naj bi se začela v začetku novembra, ko bodo skupna izhodišča potrdili pristojni organi vseh treh strank.
Načrt predvideva pripravo zakona o tako imenovanem podružbljanju večjih stanovanjskih fondov. Pravna podlaga naj bi bil 15. člen nemške ustave, ki pod določenimi pogoji omogoča prenos zemljišč in drugih proizvodnih sredstev v javno last oziroma javno gospodarstvo.
Razlastili bi stanovanja nad pragom 10.000 enot
Ukrep bi zajel zasebna podjetja, ki imajo v Berlinu več kot 10.000 stanovanj. Podjetja bi prvih 10.000 stanovanj lahko obdržala, v javno last pa bi prešel presežek nad tem pragom.
Iz načrta, ki ga povzema nemška javna radiotelevizija Tagesschau, izhaja, da bi bilo tako zajetih približno 160.000 stanovanj. Kandidatka Levice za vodenje berlinske vlade Elif Eralp je dejala, da bi bila stanovanja s tem umaknjena iz tržne logike. Po njenih besedah naj bi ukrep prizadel pet večjih podjetij, med njimi nepremičninskega velikana Vonovia.
Iz ukrepa naj bi bile izvzete stanovanjske zadruge, nepridobitne organizacije in stanovanja, zgrajena po 1. januarju 2021. Predlagani zakon naj bi bil pripravljen do sredine leta 2028.
Najemnine v javnih stanovanjih bi lahko rasle največ dva odstotka
Koalicijski načrt vsebuje tudi omejitev rasti najemnin v stanovanjih, ki so že v lasti mesta oziroma javnih stanovanjskih družb. Letno zvišanje najemnine bi bilo omejeno na največ dva odstotka.
Stranke obljubljajo tudi gradnjo oziroma izdajo dovoljenj za 100.000 novih cenovno dostopnih stanovanj do leta 2031. Hkrati napovedujejo ostrejši nadzor nad praznimi stanovanji, špekulacijami in drugimi oblikami tako imenovanega stanovanjskega dobičkarstva.
Predlog se navezuje na berlinski referendum iz leta 2021, na katerem je večina sodelujočih podprla razlastitev velikih stanovanjskih podjetij. Referendum ni bil pravno zavezujoč, njegovo uresničevanje pa so doslej zavirali pravni, finančni in politični pomisleki.
CDU opozarja na stroške in beg vlagateljev
Berlinska CDU načrtu ostro nasprotuje. Vodja stranke Stefan Evers je predhodni koalicijski dokument označil za kapitulacijo SPD in Zelenih. Opozoril je, da bi mesto za odškodnine lahko porabilo več milijard evrov, ne da bi s tem ustvarilo eno samo novo stanovanje.
Po nekaterih ocenah bi lahko razlastitev stala okoli 16 milijard evrov, končni znesek pa bi bil odvisen od načina vrednotenja stanovanj in od morebitnih sodnih odločitev. Kritiki opozarjajo tudi, da bi načrt lahko odvrnil zasebne vlagatelje in dodatno zavrl gradnjo.
Predlog zato še ne pomeni, da bo Berlin v kratkem prevzel 160.000 stanovanj. Najprej morajo stranke oblikovati vlado, sprejeti zakon, zagotoviti denar za odškodnine in prestati pričakovano ustavnopravno presojo. Toda dogovor kaže, da bo razlastitev velikih najemodajalcev ena osrednjih političnih tem prihodnje berlinske vlade.
