Osamljenost ni zgolj neprijeten občutek, ki mine ob naslednjem druženju. Dolgotrajna osamljenost in družbena izolacija sta povezani z manj leti življenja brez kroničnih bolezni, še izrazitejše pa so posledice pri duševnem zdravju. Nova obsežna raziskava kaže, da lahko razlika pri nekaterih skupinah doseže skoraj šest zdravih let.
Raziskovalci so proučili podatke 277.489 odraslih, ki ob vključitvi niso imeli sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja, kronične bolezni dihal, nevrodegenerativne bolezni, raka, depresije ali tesnobe. Njihovo zdravstveno stanje so spremljali skoraj 14 let.
Rezultati so pokazali, da ljudje, ki občutijo osamljenost, živijo manj let brez večjih telesnih in duševnih bolezni. Največja razlika se je pokazala pri tistih, ki so bili hkrati osamljeni in tudi dejansko družbeno izolirani.
Osamljenost in izolacija nista ista stvar
Osamljenost pomeni subjektiven občutek, da nam primanjkuje kakovostnih odnosov, bližine ali razumevanja. Človek je zato lahko osamljen tudi takrat, ko je pogosto med ljudmi.
Družbena izolacija je bolj oprijemljiva. Kaže se v redkih stikih z družino in prijatelji, samostojnem življenju ter redkem sodelovanju pri družabnih dejavnostih.
Prav kombinacija obeh stanj se je v raziskavi pokazala kot posebej neugodna. Pri ženskah, starih 50 let, je bila povezana z 2,4 leta krajšim življenjem brez večjih telesnih bolezni, pri moških pa z 1,7 leta krajšim obdobjem telesnega zdravja.
Še večje so bile razlike pri duševnem zdravju. Ženske, ki so bile osamljene in družbeno izolirane, so imele v povprečju 3,7 leta manj življenja brez depresije ali tesnobe, pri moških pa je razlika dosegla kar 5,8 leta.
Telo se lahko odzove tudi fizično
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature Communications, osamljenosti ne predstavlja kot neposrednega povzročitelja bolezni. Gre za opazovalno raziskavo, zato rezultati kažejo povezavo, ne dokazujejo pa, da je osamljenost sama povzročila zdravstvene težave.
Možnih razlag je več. Dolgotrajen občutek osamljenosti lahko spremljajo stres, slabši spanec, manj gibanja, neurejena prehrana in pogostejše kajenje. Vse to lahko sčasoma vpliva na srce, presnovo, imunski sistem in duševno zdravje.
Raziskovalci so med spremljanjem zabeležili 78.829 novih primerov ene od sedmih proučevanih bolezni in 16.356 smrti.
Zdrav življenjski slog pomaga, vendar ne odpravi občutka osamljenosti
Zanimiva je ugotovitev, da je zdrav življenjski slog zmanjšal del zdravstvene razlike, povezane z družbeno izolacijo. Ljudje, ki so se dovolj gibali, primerno spali, se uravnoteženo prehranjevali, niso kadili in so vzdrževali zdravo telesno težo, so praviloma živeli dlje brez bolezni.
Pri sami osamljenosti pa raziskovalci niso ugotovili, da bi zdrav življenjski slog zanesljivo izničil njen vpliv. Telesna aktivnost in dobra prehrana sta pomembni, vendar ne moreta vedno nadomestiti občutka pripadnosti in kakovostnih odnosov.
Rešitev tudi ni nujno v čim večjem številu znancev. Že reden pogovor, skupna dejavnost, obisk sorodnika ali ohranjanje enega zaupanja vrednega odnosa lahko pomeni pomemben korak. Raziskava predvsem opozarja, da osamljenosti ne bi smeli obravnavati kot nepomembnega razpoloženja, temveč kot dejavnik, povezan z dolgoročnim telesnim in duševnim zdravjem.
