Bolgarija je ob začetku vrha Evropske unije v Bruslju podprla dogovor ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina o dobavi ruskega dizelskega goriva. Bolgarski premier Rumen Radev je poudaril, da Evropa potrebuje nižje cene goriv, če želi ohraniti konkurenčnost svojega gospodarstva.
Radev je s svojim stališčem odstopil od večine drugih evropskih voditeljev, ki opozarjajo, da bi dogovor lahko oslabil gospodarski pritisk na Moskvo in Rusiji zagotovil dodatne prihodke za financiranje vojne v Ukrajini.
“Veste, kaj je trenutno naš problem v Evropi? Visoke cene goriv. Cenimo vsak korak, ki prispeva k znižanju cen goriv in zagotavljanju naše konkurenčnosti,” je Radev dejal ob prihodu na vrh EU.
Dogovor med Washingtonom in Moskvo predvideva, da bo Rusija na ameriški in svetovni trg dobavila več kot 300.000 ton dizelskega goriva. Trump je potezo utemeljil s prizadevanji za znižanje cen energentov, ki so močno narasle zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in motenj v oskrbi.
Večina evropskih voditeljev do dogovora zadržana
Italijanska premierka Giorgia Meloni je dogovor označila za “zelo tvegano izbiro”. Opozorila je, da bi lahko poteza legitimizirala Moskvo, Rusiji zagotovila nove prihodke in oslabila učinek sankcij, s katerimi želi Zahod Vladimirja Putina prisiliti k pogajanjem.
Kritičen je bil tudi finski premier Petteri Orpo. Dejal je, da bo dobava ruskega dizla okrepila ruski vojni stroj, medtem ko Ukrajina potrebuje dodatna sredstva in sisteme zračne obrambe.
Kot smo poročali, Mednarodna agencija za energijo opozarja, da bi lahko razmere na svetovnem trgu dizla ostale napete tudi v letu 2027. Evropske veleprodajne cene dizla so se sicer nekoliko znižale z rekordnih septembrskih ravni, vendar ostajajo skoraj dvakrat višje od cen surove nafte in ravni pred sedanjo energetsko krizo.
Visoke cene energije so ena osrednjih tem dvodnevnega vrha EU. Evropski voditelji razpravljajo o možnih ukrepih za pomoč gospodinjstvom in podjetjem, vendar so njihova stališča glede ruskih energentov, evropskega sistema trgovanja z izpusti in državnih subvencij precej različna.
Po poročanju Euronewsa na ravni EU ni pričakovati enotne rešitve, saj se članice močno razlikujejo po energetski mešanici, javnofinančnem položaju in odvisnosti od uvoženih energentov.
