V bližini Hormuške ožine sta potonili kontejnerska ladja in ladja za prevoz razsutega tovora, ki sta bili v ločenih incidentih zadeti z izstrelki. V enem od napadov je umrl član posadke, medtem ko so vseh 21 članov posadke druge ladje varno rešili.
Kot poroča Reuters, gre za ladji GFS Pride, ki je plula pod singapursko zastavo, in Cape Dao pod zastavo Antigve in Barbude. Napadi na trgovske ladje v eni najpomembnejših svetovnih pomorskih poti so se v zadnjih desetih dneh močno okrepili.
Kontejnerska ladja GFS Pride je bila zadeta med plovbo skozi ožino. Na njej je izbruhnil požar, nato pa se je potopila. Singapurska pomorska in pristaniška uprava je sporočila, da je bilo vseh 21 članov posadke varno evakuiranih in da poškodovanih ni bilo.
Druga ladja, Cape Dao, je potonila v bližini ožine več tednov po tem, ko jo je 23. septembra zadel izstrelek. V napadu je umrl en član posadke, preostale pa so evakuirali že neposredno po zadetku.
Od začetka vojne potonile tri ladje
Po podatkih Mednarodne pomorske organizacije sta GFS Pride in Cape Dao druga in tretja ladja, ki sta potonili od začetka vojne med ZDA in Iranom 28. februarja.
Singapurske oblasti so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi nadaljevanja napadov na trgovsko ladjevje. Ocenile so, da so takšni napadi “neizzvani, neupravičeni in pomenijo kršitev mednarodnega prava”.
Varnostna družba MARISKS je opozorila, da zadnja incidenta znova potrjujeta nevarnost za vse ladje, ki plujejo skozi Hormuško ožino. Grožnja ni omejena le na tankerje, saj so tarče napadov vse pogosteje tudi kontejnerske ladje in plovila za prevoz razsutega tovora.
Skozi Hormuško ožino je pred začetkom vojne potekala približno petina svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Iran je po ameriških in izraelskih napadih začel omejevati plovbo skozi območje, s čimer želi okrepiti pritisk na Washington in ohranjati visoke cene nafte.
Teheran je sporočil, da napade stopnjuje kot odgovor na ameriško blokado iranskih pristanišč in strožje sankcije. Nadaljnje zaostrovanje ogroža dobavne poti ter bi lahko dodatno vplivalo na cene goriv in drugega blaga po svetu.
