Boštjan M. Turk: Štirinajst dni po volitvah, ko naj bi se kupovali poslanci za vladno večino #Robertine, lahko samo strmimo. Njuna vladavina je Slovenijo namreč opustošila do te mere, da je postala podobna bizantinsko-balkanskemu divjemu vzhodu, kjer velja pravilo močnejšega (prvorazrednega), ostalo je za okrasek. Prav kot v najhujšem bordelu se je v tem mandatu, še posebno pa pred volitvami poteptalo – z redkimi izjemami – tako rekoč vse, kar je znotraj državnih institucij imelo še kakršnokoli sled integritete.
Najlepši primer – kot češnja na torto – prihaja na plan prav v zadnjih dneh. Gre za nekaj, kar bi pričakovali v rubriki, ki je nekdaj označevala Zabavnik, slišala pa je na temo: Saj ni res, pa je. Zoper visokega člana (in nekdanjega poslanca) SD Janija Prednika je namreč državno tožilstvo zavrglo tako ovadbo nekdanje partnerke kot tudi ovadbo kriminalistov. Javnosti seveda ni ponudilo jasnih in transparentnih razlogov za takšno odločitev. Sklicevanje na to, da je bilo “v celoti odločeno”, brez dodatnih pojasnil, pa je za zdravo delujoč razum nekaj, kar deluje kot rdeča cunja pred bikom.
Še posebno problematično je razhajanje v interpretaciji rokov za pregon. Odvetnik oškodovanke Radovan Cerjak opozarja na morebitno napačno določitev presečnega datuma, kar bi lahko pomenilo procesno napako. Če to drži, gre za resen strokovni spodrsljaj tožilstva, ki ima lahko daljnosežne posledice za pravice oškodovancev. Enako svari še en odvetnik in specialist za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar: “Tukaj je nekaj zelo čudnega: KD po 191. členu KZ-1 (nasilje v družini) se sploh ne preganja na predlog, ampak po uradni dolžnosti. Torej tudi ’zamuda’ 6-mesečnega roka tu ne igra vloge, zastaralni rok pa je 10 let.” (vir: X @KovacicMlinar).
Da gre za očitno delitev na prvo- in drugorazredne, kaže tudi izjava predsednice Društva SOS telefon Maje Plaz: “Takšen odziv sistema žrtvam nasilja sporoča, da so same, da njihovi dokazi niso dovolj in da sistem ne bo zagotovil pravice. To jih potiska v še večjo izolacijo in brezup, kar je nesprejemljivo. Povzročiteljem nasilja, zlasti tistim, ki zasedajo vplivne položaje, se s tem podaja sporočilo o nekaznovanosti in imuniteti. To spodbuja nadaljnje nasilje in kaže na neenakost pred zakonom.” (vir) Neenakost pred zakonom? Komentar spet ni potreben.
Ob tem se logično pojavlja teza, ki nakazuje na domnevne povezave med politiko in pravosodjem. Ta sloni na percepciji, da imajo Socialni demokrati (SD) vpliv na delovanje institucij, kar naj bi ustvarjalo vtis neenake obravnave. Takšni primeri spet krepijo občutek, da v Sloveniji obstajata dva standarda – za prvorazredne in drugorazredne državljane.
Ob tem se izpostavljajo tudi ponavljajoči se vzorci v delovanju sistema: pri t. i. prvorazrednih naj bi se sodniški dosjeji nenavadno pogosto izgubljali, založili, “pozabili” ali pa prihaja do zamud rokov, ki vodijo v zastaranje postopkov. Takšni pojavi dodatno utrjujejo občutek selektivne učinkovitosti pravosodja. Brez zaupanja ni poštenega sojenja. Slovenija je po raziskavah Eurobarometra med državami, v katerih ljudje pravosodju najmanj zaupajo. Smo čisto na repu lestvice, za nami je na primer le Bolgarija.
Ironično bi lahko na pravni fakulteti odprli novo katedro z naslovom primerjalno pravosodje, ki bi se ukvarjala prav z razlikami v praksi – kako pravosodje deluje za prvorazredne in kako za drugorazredne državljane. A še več: v času #Robertine je tudi zadnja institucija, ki je včasih še reševala čast republike v pravosodju, ustavno sodišče, postala docela prvorazredna. Slovenija je kot pravna država tako definitivno izdihnila.
Ampak prvo- in drugorazrednost ne delujeta samo v pravosodju. Perioda #Robertine je namreč odkrila, da se je ta vzorec posplošil do mere, da je v celoti zaobjel družbo. Tako obstajajo prvorazredni (večinski) mediji, ki spet prvorazredne stranke – stranke sedanje vladne koalicije, začenši s Svobodo in Levico, SD pa smo že omenili – obravnavajo prvorazredno… več na Požareport.
Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator oddaje/podkasta Ura resnice
