Živinoreja je eden ključnih stebrov slovenskega kmetijstva, saj zagotavlja domačo pridelavo hrane, ohranja poseljeno podeželje ter omogoča gospodarsko stabilnost številnih družinskih kmetij. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je zato napovedal nadaljnje ukrepe za krepitev konkurenčnosti in odpornosti sektorja, ki se letos spoprijema s posledicami suše, pomanjkanjem krme ter visokimi cenami gnojil in energentov.
Minister se je v sredo udeležil 6. seje Sveta za živinorejo, na kateri so člani razpravljali o zdravstvenem varstvu živali, razmerah na kmetijskih trgih, pomoči prizadetim rejcem in uvajanju digitalnih rešitev.
Janez Cigler Kralj je poudaril, da je krepitev živinoreje neposredno povezana s prehransko varnostjo Slovenije. Sektor ima pomembno vlogo tudi pri ohranjanju kmetovanja na območjih, kjer druge oblike kmetijske pridelave zaradi naravnih razmer niso mogoče ali gospodarsko upravičene.
Ministrstvo želi zato pri pripravi novega Strateškega načrta skupne kmetijske politike za naslednje večletno finančno obdobje zagotoviti ustrezen obseg sredstev za kmetijstvo. Posebno pozornost bo namenilo kmetijam, ki zagotavljajo domačo pridelavo hrane, ter mladim prevzemnikom.
Prav generacijska prenova bo po oceni ministra odločilna za nadaljnji razvoj in ohranjanje slovenskega kmetijstva.
Cepljenje proti bolezni modrikastega jezika uspešno
Pomemben del seje je bil namenjen zdravstvenemu varstvu živali. Člani sveta so pregledali izvajanje programa obveznega cepljenja goveda in drobnice proti bolezni modrikastega jezika oziroma virusu BTV serotipov 3, 4 in 8.
Rezultati letošnjega cepljenja so po navedbah ministrstva spodbudni. V Sloveniji v letu 2026 ni bil potrjen noben primer bolezni modrikastega jezika.
Člani sveta so zato pozdravili ukrepe Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter aktivnosti za preprečevanje širjenja bolezni. Razpravljali so tudi o nadaljnjih ukrepih, s katerimi bi zaščitili slovenske reje pred morebitnimi novimi izbruhi.
Udeleženci so bili seznanjeni tudi z nedavno potrjenim prvim primerom virusa Shamonda-like v Sloveniji. Gre za dodatno opozorilo, da morajo pristojne službe pozorno spremljati pojav in širjenje bolezni, ki lahko prizadenejo domače živali ter povzročijo gospodarsko škodo rejcem.
Suša povzročila pomanjkanje krme
Letošnja suša je prizadela številna kmetijska gospodarstva, posledice pa se v živinoreji kažejo predvsem v pomanjkanju krme za živali. Kmetijsko ministrstvo zato proučuje mehanizme pomoči za najbolj prizadete kmetije.
Člani Sveta za živinorejo so obravnavali tudi visoke stroške gnojil in energentov. Ti povečujejo stroške pridelave krme, reje živali in delovanja kmetijskih gospodarstev ter zmanjšujejo njihovo konkurenčnost.
Konkretna oblika in višina pomoči še nista predstavljeni. Ministrstvo pripravlja ukrepe, s katerimi bi ublažilo posledice suše ter visokih cen ključnih surovin in energentov.
Spremembe pravil o zaščiti in zdravju živali
Na seji so bile predstavljene tudi načrtovane zakonodajne spremembe na področjih zaščite živali, zdravja živali in veterinarstva.
Predlog novele Zakona o zaščiti živali je trenutno v javni obravnavi, zato lahko zainteresirana javnost poda pripombe in predloge k načrtovanim rešitvam.
Ministrstvo želi pri spreminjanju pravil upoštevati potrebe po ustreznem varstvu živali, učinkovitem preprečevanju bolezni ter izvedljivosti predpisov za kmete in druge rejce.
Portal e-Živinoreja za manj birokracije
Člani sveta so se seznanili tudi s tehničnimi rešitvami, razvitimi v okviru projekta DigŽiv. Njegov osrednji del je portal e-Živinoreja, ki vzpostavlja enoten informacijski sistem za rejce, rejske organizacije in izvajalce javnih nalog.
Sistem povezuje podatke s področij govedoreje, konjereje, prašičereje, reje drobnice, čebelarstva, genske banke in plemenskih vrednosti. Omogočal bo hitrejši pretok podatkov, digitalizacijo rodovniških knjig, učinkovitejše izvajanje rejskih programov ter lažje spremljanje učinkov kmetijske politike.
Janez Cigler Kralj je poudaril, da projekt DigŽiv pomeni pomemben korak pri digitalizaciji slovenskega kmetijstva. Njegov cilj je rejcem olajšati dostop do podatkov, poenostaviti postopke in zmanjšati administrativne obremenitve.
Digitalizacija in debirokratizacija sta po ministrovih besedah med prednostnimi nalogami njegovega mandata, sodobne informacijske rešitve pa naj bi kmetom omogočile, da več časa namenijo pridelavi in skrbi za živali ter manj izpolnjevanju administrativnih obveznosti.
