Odbor DZ za finance je potrdil predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Če bo državni zbor odlok v petek sprejel, bodo volivci o zakonu odločali 6. decembra, referendumska opravila pa bodo začela teči 30. oktobra.
Zahtevo za razpis referenduma so 9. oktobra vložile sindikalne centrale, ki so zbrale več kot 40.000 overjenih podpisov volivcev. Predsednik odbora za finance Rado Gladek iz SDS je po poročanju STA pojasnil, da so s tem izpolnjeni pogoji za razpis zakonodajnega referenduma.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: “Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je sprejel državni zbor na seji 11. maja 2026?”
Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ Nataša Voršič je potrdila, da zahteva za razpis referenduma izpolnjuje vse zakonske pogoje in da je predlog odloka pripravljen skladno z zakonodajo.
Glede predloga Svobode, da bi določili drugačen datum referenduma, je pojasnila, da bi bil drugačen rok mogoč ob obstoju utemeljenih razlogov, vendar ti v obravnavanem primeru niso bili izkazani.
Vlada: Zakon ničesar ne jemlje
Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež je povedal, da vlada na predlog odloka nima pripomb. Prepričan je, da bodo volivci decembra odločali o dejanski vsebini zakona.
“Ljudje bodo 6. decembra odločali o tem, kar v zakonu dejansko piše in kaj zakon dejansko prinaša, in ne o strašenju opozicije, sindikatov in plačanih nevladnih organizacij,” je dejal.
Papež je zavrnil očitke, da bi zakon ogrozil pokojnine ali druge pravice.
“Zakon ničesar ne jemlje, ne uvaja nobenega novega davka, prispevka in ne znižuje nobene pokojnine. Vsem nekaj daje in to ni zakon za bogate, to je zakon za ljudi,” je poudaril.
Aleksander Gungl iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus je izpostavil, da je zakon namenjen tudi razvojnemu in visoko usposobljenemu kadru, ki lahko prispeva k višji dodani vrednosti ter posledično višjim plačam.
Med rešitvami je navedel znižanje DDV za živila, cenejše energente za ogrevanje, lažji dostop mladih do stanovanj in spremembe na področju zdravstva. Zagotovil je tudi, da razvojna kapica ne ogroža pokojnin.
“Zakon je za Slovenijo, gospodarstvo in delodajalce,” je dejal Gungl.
Koalicija izpostavlja mlade, podjetništvo in razvoj
Luka Simonič iz SDS je poudaril, da so ukrepi namenjeni tudi mladim in mladim družinam.
“Sedaj imamo vlado, ki bo zaposlenim pustila več od njihovega dela, gospodarstvu omogočila rast in mladim ponudila prihodnost v lastni domovini,” je dejal.
Franc Breznik iz SDS pa je izpostavil dolgoročnejšo razvojno vizijo zakona.
“Slovenija in EU sta zelo starajoči se družbi. Ljudem kažemo vizijo, kje bo Slovenija čez pet let, če bo zakon sprejet,” je povedal. Za večjo blaginjo in boljšo kakovost življenja so po njegovem potrebni zmerna javna poraba, boljši pogoji za podjetništvo in gospodarska rast.
Rado Gladek je ocenil, da zakon kaže konceptualno razliko med sedanjo in prejšnjo vlado. Dodal je, da gospodarstvo pričakuje spremembe, saj sedanji pogoji po njegovem ne omogočajo dovolj hitrega razvoja.
Opozicija opozarja na finančne posledice
V opozicijskih Svobodi, Levici in SD so zakonu nasprotovali predvsem zaradi njegovih domnevnih javnofinančnih posledic. Alenka Bratušek iz Svobode je vladi očitala, da ni pojasnila, kako bo nadomestila izpad prihodkov.
“Ne poveste, kaj sledi temu zakonu, ker je treba denar od nekod vzeti. Ljudje bodo nekaj malega dobili, na drugi strani pa jih bodo močno dobili po prstih,” je dejala.
Nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič je opozoril, da državni sekretar ni predstavil ocene finančnih učinkov posameznih ukrepov. Njegov nastop je označil za politični govor, ne za strokovno finančno predstavitev.
Metka Pešl Šater je menila, da bi bilo treba predlagane rešitve urejati v posameznih področnih zakonih. Opozorila je na financiranje dolgotrajne oskrbe, položaj zaposlenih, stanovanjsko politiko in morebitne učinke znižanja DDV na cene hrane.
Vladimir Šega iz Levice je opozoril, da nižji prihodki v skupni blagajni pomenijo manj denarja za javne sisteme.
“Če se v skupni koš da manj, je v njem manj. To pomeni, da se jemlje vsem, ki jemljemo iz tega skupnega koša,” je dejal.
Darko Ratajc iz SD je izrazil skrb zaradi finančnih učinkov zakona in njegovih rešitev na področju zdravstva. Po njegovi oceni bi lahko predlagane spremembe sprožile razgradnjo javnega zdravstvenega sistema.
Koalicija in opozicija sta ob koncu razprave napovedali intenzivno referendumsko kampanjo. Končno odločitev o razpisu referenduma bo državni zbor sprejel v petek.
