Trg dela v evroobmočju je na začetku leta pokazal nadaljnje izboljšanje. Po najnovejših podatkih statističnega urada Eurostat se je stopnja brezposelnosti januarja znižala na 6,1 odstotka, kar je najnižja raven od uvedbe skupne evropske valute.
V državah z evrom je bilo januarja brez dela približno 10,77 milijona ljudi. Stopnja brezposelnosti se je tako v primerjavi z decembrom, ko je znašala 6,2 odstotka, še nekoliko znižala, medtem ko je bila pred letom dni pri 6,3 odstotka.
Ekonomisti so pričakovali, da bo kazalnik ostal nespremenjen, zato so novi podatki presenetili z rahlim izboljšanjem. Število brezposelnih se je v evroobmočju na mesečni ravni zmanjšalo za približno 184.000.
Podobno gibanje je bilo opazno tudi na ravni celotne Evropske unije. Stopnja brezposelnosti v 27-članskem bloku je januarja padla na 5,8 odstotka, potem ko je decembra znašala 5,9 odstotka. V primerjavi z januarjem lani se je zmanjšala za dve desetinki odstotne točke.
Med večjimi državami članicami so najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležile Nemčija in Nizozemska, kjer je znašala približno 4 odstotke.
Na drugi strani ostaja brezposelnost precej višja v nekaterih južnoevropskih gospodarstvih. V Španiji je dosegla 9,8 odstotka, v Franciji 7,7 odstotka, v Italiji pa 5,1 odstotka.
Rahlo izboljšanje je bilo opazno tudi pri mladih. Stopnja brezposelnosti med mladimi v evroobmočju se je znižala s 15 odstotkov na 14,8 odstotka, v celotni EU pa z 15,2 odstotka na 15,1 odstotka.
Po poročanju Euronews zadnji gospodarski kazalniki kažejo, da evropsko gospodarstvo ostaja razmeroma odporno. Predhodne ocene kažejo, da bi lahko gospodarska rast v evroobmočju letos dosegla približno 1,5 odstotka, v celotni Evropski uniji pa 1,6 odstotka.
Medtem se razmere na trgu dela v Združenem kraljestvu razvijajo drugače. Tam je stopnja brezposelnosti narasla na 5,2 odstotka, kar je najvišja raven po pandemiji in nekoliko več kot v Italiji.
Analitiki opozarjajo, da bi lahko na zaposlovanje vplivale tudi spremembe na trgu dela, povezane z novimi tehnologijami. Po oceni nekaterih strokovnjakov bi lahko širša uporaba umetne inteligence dolgoročno zmanjšala možnosti za vstop mladih na trg dela.
Evropska centralna banka medtem ocenjuje, da umetna inteligenca za zdaj še ni povzročila večjih izgub delovnih mest v Evropi. Podjetja, ki intenzivneje uporabljajo to tehnologijo, naj bi celo nekoliko pogosteje zaposlovala nove delavce, predvsem za uvajanje novih digitalnih orodij in širitev dejavnosti.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-6-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
