Večina galaksij v vesolju oddaja dovolj svetlobe, da jih teleskopi razmeroma zlahka zaznajo. Obstaja pa tudi redek razred galaksij z izjemno nizko površinsko svetlostjo, v katerih prevladuje temna snov, zvezde pa so redke in šibke, pojasnjujejo pri Nasi.
Med takšnimi objekti izstopa galaksija CDG-2, ki bi lahko sodila med najbolj temno-snovne galaksije, kar jih je bilo doslej odkritih. Odkritje podrobno opisuje znanstveni članek, objavljen v reviji The Astrophysical Journal Letters, navajajo raziskovalci.
Odkrivanje takšnih galaksij je izjemno zahtevno, saj oddajajo zelo malo svetlobe. Raziskovalna skupina pod vodstvom Davida Lija z Univerze v Torontu je zato uporabila drugačen pristop. Z uporabo naprednih statističnih metod so iskali kroglaste kopice, to je goste, sferične skupine zvezd, ki običajno krožijo okoli galaksij in lahko razkrivajo prisotnost sicer skrite zvezdne populacije, pojasnjujejo avtorji študije.
Na ta način so raziskovalci identificirali 10 že potrjenih galaksij z nizko površinsko svetlostjo ter dva dodatna kandidata za tako imenovani temni galaksiji. Za potrditev ene od kandidatk so uporabili podatke treh observatorijev: Nasinega vesoljskega teleskopa Hubble, vesoljskega observatorija Euclid Evropske vesoljske agencije ter zemeljskega teleskopa Subaru na Havajih, navajajo pri Nasi.
Visokoločljivostni Hubblovi posnetki so razkrili skupino štirih kroglastih kopic v galaktični jati Perzej, ki je oddaljena približno 300 milijonov svetlobnih let. Nadaljnje analize podatkov iz Hubbla, Euclida in Subaruja so pokazale tudi šibek, razpršen sij okoli teh kopic, kar po navedbah raziskovalcev predstavlja močan dokaz obstoja galaksije v ozadju.
„To je prva galaksija, zaznana izključno na podlagi njene populacije kroglastih kopic,“ je dejal Li. „Po konzervativnih predpostavkah te štiri kopice predstavljajo celotno populacijo kroglastih kopic galaksije CDG-2.“
Predhodna analiza kaže, da ima CDG-2 svetilnost, primerljivo s približno 6 milijoni Soncu podobnih zvezd, pri čemer kroglaste kopice predstavljajo okoli 16 odstotkov njene vidne snovi. Raziskovalci ob tem poudarjajo, da približno 99 odstotkov celotne mase galaksije predstavlja temna snov.
Velik del običajne snovi, predvsem vodikov plin, ki omogoča nastanek novih zvezd, je bil po oceni znanstvenikov verjetno odstranjen zaradi gravitacijskih interakcij z drugimi galaksijami znotraj jate Perzej. Kroglaste kopice so takšne procese preživele, saj so zaradi velike zvezdne gostote in močne gravitijske vezanosti odpornejše na plimske motnje, še pojasnjujejo avtorji.
Pri Nasi ob tem navajajo, da bodo prihodnje misije in observatoriji, med njimi Euclid, prihajajoči Nasini rimski vesoljski teleskop Nancy Grace in observatorij Vera C. Rubin, ustvarili ogromne količine podatkov. Zaradi tega se astronomi vse bolj zanašajo na statistične metode in strojno učenje, ki omogočajo iskanje tovrstnih šibkih in sicer skoraj nevidnih galaksij.
