Tok nabitih delcev, znan kot sončni veter, nenehno potuje od Sonca proti Zemlji. Ko doseže naš planet, se sreča z Zemljinim magnetnim poljem, ki večino teh delcev preusmeri stran od atmosfere in s tem deluje kot zaščitni ščit, pojasnjujejo pri Nasi.
Prav to območje stika med sončnim vetrom in magnetnim poljem Zemlje že od leta 2015 podrobno preučuje Nasina misija Magnetosfera Multiscale (MMS). Namen misije je razumeti, kako se sončna in Zemljina magnetna polja povezujejo in razklapljajo ter kako se pri tem energija prenaša iz Sončevega okolja v Zemljino magnetosfero, so zapisali pri Nasi.
V središču raziskav je proces, imenovan magnetna rekonnekcija. Gre za pojav, pri katerem se magnetna polja nenadoma preuredijo in sprostijo velike količine energije. Po navedbah Nase se takšni procesi ne dogajajo le v bližini Zemlje, temveč tudi na Soncu, pri drugih planetih in v širšem vesolju.
Posledice teh interakcij so lahko vidne tudi s površja Zemlje. Med njimi so polarni sij, hkrati pa lahko močni dogodki povzročijo motnje v delovanju satelitov, komunikacijskih sistemov in navigacije GPS. Pri Nasi opozarjajo, da so takšni pojavi pomembni tudi z vidika varnosti astronavtov, zlasti pri daljših misijah zunaj Zemljine orbite.
Za boljše razumevanje teh procesov so pri Nasi vzpostavili tudi projekt Vesoljski dežnik (Space Umbrella), s katerim v analizo podatkov vključujejo širšo javnost. Cilj projekta je pomagati prepoznati trenutke, ko je MMS zaznala najmočnejše interakcije med sončnim vetrom in magnetosfero, navajajo pri Nasi.
Udeleženci se skozi spletno vadnico naučijo razlikovati, kdaj se satelit nahaja znotraj Zemljinega magnetnega polja in kdaj pride do njegovega stika s sončnimi delci. Po navedbah Nase takšna razvrščanja pomagajo znanstvenikom pri boljšem razumevanju sončnih neviht in njihovega vpliva na Zemljo.
Pri Nasi poudarjajo, da boljše razumevanje vesoljskega vremena ni pomembno le za znanost, temveč tudi za zaščito tehnologije in infrastrukture, od katerih je odvisno sodobno življenje.
