Evropska komisija za zdaj ne vidi razlogov za sprožitev postopka zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja proti Sloveniji, čeprav naj bi ta letos presegel mejo 3,0 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V Bruslju pa opozarjajo, da bi se to lahko spremenilo jeseni, če vlada ne bo sprejela verodostojnih ukrepov za izboljšanje javnih financ.
Po podatkih Evropske komisije je slovenski javnofinančni primanjkljaj lani znašal 2,5 odstotka BDP, kar je pod evropsko mejo. Letos naj bi po načrtih odhajajoče vlade dosegel 3,4 odstotka BDP, medtem ko komisija v spomladanski gospodarski napovedi ocenjuje, da bo znašal 3,3 odstotka. Za leto 2027 napoveduje nadaljnje povečanje na 3,5 odstotka BDP.
Obrambni izdatki ključni razlog za višji primanjkljaj
Komisija ugotavlja, da je preseganje meje v veliki meri povezano z višjimi obrambnimi izdatki, za katere je Sloveniji odobrila uporabo odstopne klavzule od evropskih fiskalnih pravil.
Po projekcijah Bruslja bodo obrambne naložbe letos znašale 1,6 odstotka BDP. Brez njihovega upoštevanja bi javnofinančni primanjkljaj znašal približno 2,8 odstotka BDP in bi ostal pod referenčno mejo.
Ob tem komisija opozarja tudi na interventni zakon za razvoj Slovenije, katerega ukrepi bi lahko letos javne finance dodatno obremenili za med 0,5 in 1,0 odstotka BDP. Hkrati naj bi slovenske oblasti pripravljale določene varčevalne ukrepe, zaradi česar Bruselj trenutne napovedi ocenjuje kot negotove.
“V luči te ocene komisija meni, da ni razlogov za odprtje postopka v zvezi s presežnim primanjkljajem. (…) Bi pa lahko postopek proti Sloveniji sprožili jeseni, če ne bo pravočasno in verodostojno sprejela zadostnih popravljalnih ukrepov,” je zapisala Evropska komisija v poročilu v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra.
Na ministrstvu za finance so ugotovitve komisije pozdravili in ocenili, da potrjujejo ustreznost dosedanjega pristopa Slovenije.
Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je medtem v odgovoru na vprašanje STA napovedal, da bo komisija stanje slovenskih javnih financ ponovno ocenila jeseni, ko bo pripravila naslednji sveženj priporočil.
Opozorilo tudi zaradi rasti javne porabe
Komisija je Slovenijo opozorila tudi zaradi odstopanja od načrtovane poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov. Po njenih izračunih so se ti leta 2025 kumulativno povečali za 13,2 odstotka, letos pa naj bi rast dosegla 21,3 odstotka.
Ob upoštevanju posebne obrambne klavzule je odstopanje lani znašalo 0,3 odstotka BDP, letos pa naj bi doseglo 1,2 odstotka BDP.
Če se bodo te ocene potrdile, bi lahko Evropska komisija že aprila prihodnje leto ponovno presojala, ali obstajajo razlogi za sprožitev postopka zaradi presežnega primanjkljaja.
Bruselj zato Sloveniji priporoča sprejetje ukrepov, s katerimi bo rast javnofinančnih izdatkov usklajena z nacionalnim srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom. Hkrati državo poziva k nadaljnjemu povečevanju obrambnih izdatkov ob zagotavljanju njihove učinkovitosti ter postopnemu prilagajanju proračuna višjim dolgoročnim obrambnim potrebam.
V priporočilih v okviru evropskega semestra komisija Sloveniji med drugim svetuje tudi omejitev ukrepov za blaženje posledic energetske krize na najbolj ranljiva gospodinjstva in podjetja ter zmanjšanje administrativnih bremen za gospodarstvo.
