OECD: Slovenci na operacijo kolka čakajo najdlje v Evropi, neverjetnih 667 dni

Skoraj dve leti čakanja: Slovenija na evropskem dnu pri operacijah kolka [Foto: Unsplash, Piron Guillaume]

Čakalne dobe ostajajo ena največjih težav evropskih zdravstvenih sistemov, med državami z najslabšimi rezultati pa izstopa tudi Slovenija. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so bolniki v Sloveniji leta 2024 na zamenjavo kolka čakali medianih 667 dni, kar je najdaljša čakalna doba med primerjanimi evropskimi državami.

Podatek pomeni, da je polovica vseh pacientov na poseg čakala več kot leto in deset mesecev. Za Slovenijo se je uvrstila Poljska s 343 dnevi čakanja, sledila sta Madžarska z 209 dnevi in Združeno kraljestvo s 174 dnevi.

Poročilo OECD “Health at a Glance 2025” opozarja, da dolge čakalne dobe ne pomenijo zgolj administrativne težave, temveč imajo neposredne posledice za zdravje ljudi. Bolniki so dlje časa izpostavljeni bolečinam, omejeni gibljivosti in slabši kakovosti življenja, zamude pa lahko vplivajo tudi na uspešnost zdravljenja po posegu.

Težave niso omejene le na Slovenijo

Poročilo kaže, da se s pritiskom na zdravstvene sisteme sooča večina Evrope. V Združenem kraljestvu več kot 11 odstotkov pacientov na pregled pri specialistu čaka več kot eno leto, medtem ko je takšnih bolnikov v Franciji in Nemčiji okoli dva odstotka.

Dolge čakalne dobe se pojavljajo tudi pri operacijah sive mrene. Na Norveškem je leta 2024 kar 81 odstotkov pacientov na poseg čakalo več kot tri mesece, na Finskem 71 odstotkov, v Združenem kraljestvu in na Portugalskem pa 58 odstotkov.

Po podatkih OECD so se čakalne dobe v večini držav po pandemiji covida-19 še podaljšale. Med devetimi analiziranimi državami so se razmere izboljšale le na Poljskem in Madžarskem.

Povpraševanje raste hitreje od zmogljivosti

Strokovnjaki OECD in raziskovalci s področja javnega zdravja ocenjujejo, da so dolge čakalne vrste predvsem posledica neskladja med povpraševanjem po zdravstvenih storitvah in razpoložljivimi zmogljivostmi.

K temu prispevajo staranje prebivalstva, pomanjkanje zdravstvenega kadra, omejitve financiranja ter vse večje potrebe po zdravstveni oskrbi. Po podatkih Eurostata so čakalne dobe tudi eden najpomembnejših razlogov za neizpolnjene zdravstvene potrebe prebivalcev v Evropi.