Evropska komisija je države članice pozvala, naj okrepijo priprave na varnostna tveganja, povezana z zaostrovanjem razmer na Bližnjem vzhodu. Po oceni Bruslja številne vlade še vedno ne izvajajo ključnih ukrepov, ki bi lahko preprečili morebitne napade ali okrepili zaščito kritične infrastrukture.
Komisar za notranje zadeve Magnus Brunner je v pismu ministrom za notranje zadeve opozoril, da trenutne razmere zahtevajo večjo pripravljenost. Kot izhaja iz dokumenta, ki ga je videl Euractiv, morajo države upoštevati vse možne scenarije, tudi če se konflikt ne bo dodatno zaostril.
„Čeprav vsi upamo na hitro rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu, moramo biti pripravljeni na vse možne scenarije,“ je zapisal.
Kritična infrastruktura ostaja ranljiva
Brunner je države posebej opozoril na zaščito kritične infrastrukture, od energetskih omrežij do finančnih institucij, ki lahko v kriznih razmerah postanejo tarče napadov.
Evropska zakonodaja na tem področju sicer že obstaja. Direktiva o odpornosti kritičnih subjektov, sprejeta leta 2022, zahteva, da države okrepijo zaščito ključnih sektorjev, od zdravstva do prometa. Rok za prenos v nacionalne zakonodaje je potekel leta 2024, vendar številne države tega še niso v celoti izvedle.
„Številne države članice še niso dokončale prenosa, tiste, ki so zakone že sprejele, pa se še vedno soočajo z izzivi pri izvajanju,“ je opozoril Brunner.
Podobne težave se pojavljajo tudi pri izvajanju pravil o kibernetski varnosti (NIS2), ki naj bi ščitila ključne sisteme pred digitalnimi napadi.
Opozorila glede nadzora meja in terorizma
Komisija je opozorila tudi na tveganje vstopa nevarnih posameznikov v EU, zlasti v kontekstu morebitnega vračanja tujih borcev iz kriznih območij.
Brunner je države pozval, naj bolj dosledno uporabljajo schengenski informacijski sistem za označevanje oseb, ki predstavljajo varnostno tveganje.
„To je še posebej pomembno v kontekstu morebitne vrnitve tujih terorističnih borcev,“ je poudaril.
Dodatno pozornost je namenil tudi novemu sistemu vstopa in izstopa (EES), ki temelji na biometričnih podatkih. Po njegovih besedah uvedba sistema ne sme povzročiti „varnostnih vrzeli“, če ga države ne bodo pravočasno in pravilno zagnale.
Pomoč za zaščito občutljivih tarč
Evropska komisija namerava državam nameniti dodatna sredstva za zaščito posebej izpostavljenih lokacij. Med drugim bo za zaščito judovskih objektov namenila 5 milijonov evrov, pri čemer razmišlja tudi o povečanju tega zneska.
Na področju migracij Komisija za zdaj ne zaznava večjih sprememb, povezanih s konfliktom, vendar opozarja, da se stopnja pripravljenosti držav razlikuje. Pred junijskim rokom za uveljavitev novega migracijskega pakta zato poziva k pospešitvi priprav.
V Bruslju ob tem poudarjajo, da varnost ostaja ena osrednjih prioritet nove politične agende, pri čemer pripravljajo tudi širšo strategijo za odziv na prihodnje grožnje
