Evropska unija je naredila enega največjih korakov k zaostritvi migracijske politike v zadnjih letih. Države članice in Evropski parlament so dosegle dogovor o novi uredbi o vračanju migrantov, ki predvideva vzpostavitev deportacijskih centrov zunaj EU, daljša pridržanja, strožje prepovedi vstopa in širša pooblastila oblasti pri iskanju oseb brez urejenega statusa.
Nova pravila so del širšega prizadevanja Bruslja za povečanje števila dejanskih vrnitev migrantov, ki jim je bila zavrnjena pravica do bivanja v Evropski uniji. Po uradnih podatkih trenutno EU zapusti le 29 odstotkov oseb, za katere je bila izdana odločba o vrnitvi.
Po poročanju Euronewsa je evropski komisar za notranje zadeve Magnus Brunner je dogovor označil za pomemben premik pri nadzoru migracij.
“To je resnično zelo pomemben korak pri zagotavljanju nadzora nad dogajanjem v EU, nad tem, kdo prihaja, pa tudi kdo mora zapustiti EU,” je dejal po zaključku pogajanj.
Deportacijski centri zunaj Evropske unije
Najodmevnejši del nove zakonodaje je možnost vzpostavitve tako imenovanih centrov za vračanje v državah zunaj Evropske unije.
Po veljavnih pravilih je večino migrantov mogoče vrniti le v matično državo ali državo, s katero imajo dokazljivo povezavo. Nova uredba to omejitev odpravlja in državam članicam omogoča, da ob sklenitvi ustreznega sporazuma migrante napotijo tudi v centre v tretjih državah.
Iz sistema bodo izvzeti mladoletniki brez spremstva, družine z otroki pa bodo deležne posebne obravnave.
Več držav članic že išče potencialne partnerice za takšne centre. Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Danska in Grčija so marca lani oblikovale skupno pobudo za razvoj modela, Italija pa podoben sistem že preizkuša v Albaniji.
Pridržanje do dveh let, za varnostna tveganja brez omejitve
Nova uredba predvideva tudi občutno podaljšanje najdaljšega obdobja pridržanja migrantov pred deportacijo.
Sedanja zgornja meja šestih mesecev se zvišuje na dve leti. Poleg tega bo mogoče pridržanje podaljšati še za dodatnih šest mesecev, za osebe, ki jih oblasti ocenijo kot varnostno tveganje, pa časovne omejitve praktično ne bo.
Zaostrujejo se tudi prepovedi vstopa. Te bodo praviloma podaljšane s petih na deset let, v določenih primerih pa bo mogoča tudi dosmrtna prepoved vstopa na območje Evropske unije.
Pomembna sprememba zadeva tudi pravna sredstva. Po novem vložena pritožba ne bo več samodejno zadržala deportacije. O tem, ali se izvršitev odločbe začasno ustavi, bodo odločala sodišča v posameznih primerih.
Nova pooblastila za preiskave
Uredba državam članicam omogoča tudi preiskovanje prebivališč in drugih prostorov, povezanih z osebami brez urejenega statusa.
Prav ta del zakonodaje je med najbolj spornimi. Kritiki opozarjajo, da je besedilo dovolj široko, da bi lahko posamezne države različno razlagale obseg pooblastil policije in drugih organov.
Zagovorniki človekovih pravic svarijo, da bi nova pravila lahko vodila do širših posegov v zasebnost in povečala tveganje za zlorabe.
Ostre kritike nevladnih organizacij
Nova uredba je naletela na močan odpor dela evropske levice in organizacij za zaščito pravic migrantov.
Poslanka Evropskega parlamenta Mélissa Camara iz politične skupine Zeleni/EFA je dogovor označila za “sramoten kompromis” in ocenila, da EU vzpostavlja pravni okvir za bistveno strožjo migracijsko politiko.
Podobno kritični so tudi v organizacijah civilne družbe, kjer opozarjajo na možnost dolgih pridržanj in premeščanja migrantov v države, s katerimi nimajo nobenih povezav.
Veljati bi lahko začela že letos
Po političnem dogovoru morata uredbo formalno potrditi še Evropski parlament in Svet EU.
Prve določbe naj bi začele veljati 12 mesecev po uveljavitvi zakonodaje, kar pomeni, da bi se izvajanje novega sistema lahko začelo že v prihodnjem letu.
Dogovor pomeni eno najobsežnejših zaostritev migracijske politike Evropske unije po migrantski krizi leta 2015 in nakazuje nadaljnji premik evropske politike v smer strožjega nadzora nezakonitih migracij.
