Pomladne čebulnice sadimo takrat, ko vrt že počasi prehaja v jesen. Tulipani, narcise, krokusi, hrušice in okrasni luki morajo pred zimo razviti korenine, zato jih ne sadimo šele takrat, ko se pojavijo prve slane.
Največ časa za sajenje je praviloma od septembra do novembra, odvisno od vremena in lege vrta. Zemlja naj bo še obdelovalna, vendar ne preveč topla. Če čebulnice posadimo prezgodaj, lahko prehitro odženejo; če z delom predolgo odlašamo, se pred mrazom ne bodo dovolj dobro ukoreninile.
Čebulnica, posajena na pravo globino v odcedna tla, spomladi potrebuje zelo malo dodatne pomoči.
Globina je pomembnejša od natančnega datuma
Preprosto pravilo pravi, da čebulnico sadimo približno dva- do trikrat tako globoko, kot je visoka. Večje čebulice narcis in tulipanov bodo zato precej globlje v zemlji kot drobni krokusi ali hrušice.
Tulipane običajno sadimo približno 10 do 15 centimetrov globoko, narcise podobno oziroma nekoliko globlje, drobne krokuse pa približno 5 do 8 centimetrov. Med večjimi čebulicami pustimo od 10 do 15 centimetrov prostora, pri manjših lahko sadimo gosteje.
Čebulico vedno položimo s koničastim delom navzgor. Če niste povsem prepričani, katera stran je prava, jo položite na bok – rastlina si bo pot našla sama, čeprav bo za to porabila nekaj več energije.
Največja napaka so mokra tla
Čebulnice pozimi dobro prenašajo mraz, precej slabše pa stalno mokro zemljo. Če na izbranem mestu po dežju ostajajo luže, čebulice lahko zgnijejo, še preden spomladi odženejo.
V težka tla zato dodamo nekaj zrelega komposta in grobega peska, vendar ne pretiravamo z močnimi gnojili. Čebulnica ima v sebi že precejšnjo zalogo energije; od tal potrebuje predvsem zračnost in dober odtok vode.
Tulipani so pri premočeni zemlji še posebej občutljivi. Narcise in hrušice so pogosto nekoliko bolj zanesljive, zato so dobra izbira za tiste, ki si želijo, da bi se zasaditev iz leta v leto sama širila.
Ne sadite vsega v ravne vrste
Čebulnice so najlepše, ko niso posajene kot vojaška četa. Na trati ali v večji gredi jih lahko preprosto razporedimo po površini, kamor padejo, in nato vsako posadimo na mestu, kjer je pristala. Tako nastanejo bolj naravni skupki.
Ob robu poti, med trajnicami ali v loncih lahko zasaditev načrtujemo bolj urejeno. Dober učinek dosežemo z več plastmi: globlje posadimo narcise ali tulipane, nadnje pa krokuse in hrušice. Spomladi ne bodo zacvetele vse hkrati, ampak se bo cvetenje lepo podaljšalo.
Če želite vrt že zdaj poživiti z bolj obstojnimi zasaditvami, preberite tudi, kako ga pripraviti na hladnejši del leta.
Po sajenju jih pustite pri miru
Po sajenju čebulnice zalijemo le, če je zemlja zelo suha. Nato jih pustimo pri miru. Zemljo lahko prekrijemo s tanko plastjo listja ali komposta, ne ustvarimo pa debele, mokre odeje, ki bi zadrževala vlago.
Spomladanski vrt se v resnici začne že jeseni. Nekaj čebulnic, posajenih ob pravem času, bo po dolgi zimi prineslo barvo na vrt še preden se prebudijo večina trajnic in grmovnic.
