Večina držav članic Evropske unije želi v prihodnjem sedemletnem proračunu omiliti okoljske pogoje za financiranje ribištva. Evropski denar bi želele prednostno nameniti posodobitvi in razvoju ribiških flot, medtem ko Evropska komisija vztraja, da mora biti financiranje tesneje povezano z varovanjem morja in ohranjanjem ribjih staležev.
Ministri držav članic, pristojni za ribištvo, so se o skupnem stališču dogovarjali v okviru pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034. Komisija je predlagala približno dva bilijona evrov vreden proračun, dogovor o njegovih prednostnih nalogah pa želijo članice doseči do konca leta, poroča Politico.
Komisija želi izplačila ribiškemu sektorju povezati z doseganjem okoljskih ciljev in Evropskim paktom za oceane. Ta predvideva zaščito morskih ekosistemov, trajnostno upravljanje ribjih staležev in razvoj modrega gospodarstva.
Večina držav članic pa meni, da bi moral biti evropski denar namenjen predvsem posodobitvi ribiških plovil in krepitvi konkurenčnosti sektorja, ob upoštevanju razpoložljivih možnosti ribolova.
“V najboljšem interesu našega ribiškega in akvakulturnega sektorja je, da imamo v prihodnjem večletnem finančnem okviru jasna pravila o dostopu do financiranja,” je dejal irski minister za kmetijstvo in ribištvo Martin Heydon.
Nizozemska in Švedska dogovora nista podprli
Države članice so se o kompromisnem besedilu dogovorile po spremembi, sprejeti tik pred koncem pogajanj. V njem je zapisano, da je treba pri uporabi splošnega proračunskega načela EU, po katerem financirani projekti ne smejo povzročati znatne škode, upoštevati posebnosti pravil o financiranju ribištva.
Takšna formulacija ni prepričala vseh članic. Nizozemska in Švedska skupnega stališča nista podprli, saj sta želeli strožje okoljske pogoje.
Komisija zahteva, da države v nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtih pojasnijo, kako bodo evropska sredstva prispevala k ukrepom iz Evropskega pakta za oceane. Vlade članic pa želijo, da bi bilo sodelovanje pri teh ukrepih prostovoljno. Namesto neposredne povezave s paktom predlagajo splošnejšo zavezo, da mora denar EU prispevati k trajnosti oceanov.
Iz kompromisnega besedila je bila odstranjena tudi zahteva, po kateri bi morale države pri porabi sredstev upoštevati ravnovesje med zmogljivostjo ribiških flot in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi.
Ribiči za obnovo flot, okoljevarstveniki svarijo
“Financiranje ribištva v EU bi moralo služiti predvsem izvajanju skupne ribiške politike,” je dejal direktor združenja evropske ribiške industrije Europeche Daniel Voces de Onaíndi.
Po njegovih besedah bi bilo mogoče varovanje morja in raziskovalne projekte financirati iz drugih delov evropskega proračuna. “Omejena sredstva za ribištvo se ne smejo preusmerjati v prednostne naloge ali sektorje, ki jih že pokrivajo druge politike in skladi EU,” je dodal.
Okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da bi lahko omilitev pogojev spodbudila nadaljnje povečevanje zmogljivosti flot in s tem pritisk na ribje staleže.
Stališče držav članic je “pot do še večjega prekomernega ribolova”, je ocenil pravnik organizacije ClientEarth Dimitri Lami. Po njegovih besedah bi lahko javni denar končal pri flotah, katerih zmogljivost že presega raven, ki jo lahko prenesejo razpoložljivi ribji staleži.
