Danska in Grenlandija sta se ostro odzvali na ponovne izjave ameriškega predsednika Donald Trump, ki je znova javno izrazil interes, da bi Grenlandija prešla pod nadzor Združenih držav. Iz Københavna in Nuuka so sporočili, da takšne izjave niso sprejemljive in da ne prispevajo k stabilnim zavezniškim odnosom.
Danska premierka Mette Frederiksen je poudarila, da razprave o morebitnem prevzemu Grenlandije nimajo nobene pravne podlage. Po njenih besedah Združene države nimajo pravice posegati v ozemeljsko ureditev danske kraljevine, kamor poleg Danske sodita tudi Grenlandija in Ferski otoki.
Premierka je opozorila, da so prebivalci Grenlandije večkrat jasno povedali, da o svoji prihodnosti želijo odločati sami. „Gre za vprašanje spoštovanja suverenosti, zavezništva in ljudi, ki tam živijo,“ je poudarila ter Washington pozvala, naj preneha z izjavami, ki jih v Københavnu razumejo kot grožnje.
Nuuk: primerjave z Venezuelo so nesprejemljive
Odziv je bil oster tudi na Grenlandiji. Tamkajšnji premier Jens-Frederik Nielsen je opozoril, da povezovanje Grenlandije z vojaškimi posegi ali primerjave z razmerami v drugih državah predstavljajo izrazito pomanjkanje spoštovanja.
Po njegovih besedah je napačno že izhodišče, da bi lahko kdo zunaj Grenlandije odločal o njenem statusu. Dodal je, da takšna retorika spodkopava zaupanje in ustvarja nepotrebne napetosti v regiji, ki je sicer znana po stabilnem sodelovanju.
Zakaj je Grenlandija strateško pomembna
Zanimanje Washingtona za Grenlandijo ni novo. Otok ima zaradi svoje lege med Evropo in Severno Ameriko ključno vlogo v ameriški obrambni arhitekturi, zlasti pri sistemih zgodnjega opozarjanja in protiraketne obrambe. Poleg tega območje skriva pomembne zaloge surovin, kar v času geopolitičnih napetosti dodatno povečuje njegovo strateško vrednost.
K dodatnim pomislekom je decembra prispevalo imenovanje guvernerja Louisiane Jeffa Landryja za posebnega odposlanca za Grenlandijo. V Köbenhavnu in Nuuku so to razumeli kot signal, da Washington svoje arktične ambicije jemlje resno.
Grenlandija ima od leta 2009 pravico do samoodločbe, vključno z možnostjo razglasitve neodvisnosti, vendar ostaja finančno močno vezana na Dansko. Prav to ravnovesje med avtonomijo in odvisnostjo je v zadnjih letih predmet občutljivih političnih razprav.
Danska vlada je v zadnjem obdobju okrepila vlaganja v arktično obrambo in sodelovanje z Grenlandijo, hkrati pa skušala z umirjeno diplomacijo zmanjšati napetosti z Washingtonom. Aktualne izjave iz ZDA pa so znova odprle vprašanje, kje so meje strateških interesov in kje se začnejo meje suverenosti.
