Svetovni finančni trgi ostajajo blizu rekordnih ravni, medtem ko se cene nafte umikajo pod mejo 100 dolarjev za sod. Ključni indeksi kažejo stabilnost, energija pa signalizira postopno umirjanje razmer.
Ameriški indeksi so zaključili trgovanje v zelenem. Dow Jones se je povzpel na 48.578,72 točke (dnevni razpon med 48.337 in 48.683 točkami), kar pomeni rast za 115 točk oziroma 0,24 odstotka. S&P 500 je pridobil 18,33 točke oziroma 0,26 odstotka in dosegel 7.041,28 točke, medtem ko je Nasdaq zrasel za 86,69 točke oziroma 0,36 odstotka na 24.102,70 točke.
Indeks malih podjetij Russell 2000 je napredoval za 0,18 odstotka na 2.718,54 točke, medtem ko se indeks volatilnosti VIX giblje pri 17,76 točke, kar je približno 1 odstotek manj kot dan prej.
Evropski trgi ostajajo v rahlem vzponu. Nemški DAX se giblje pri 24.258 točkah (dnevni razpon 24.128–24.365) in beleži rast 0,45 odstotka. Francoski CAC 40 je višji za 0,41 odstotka na 8.296,75 točke, skupni indeks Euro Stoxx 50 pa za 0,34 odstotka na 5.953,16 točke. Italijanski FTSE MIB izstopa z rastjo 0,56 odstotka na 48.293,50 točke, medtem ko britanski FTSE 100 pada za 0,30 odstotka na 10.558,29 točke.
Na širšem evropskem trgu so premiki zmerni: španski IBEX 35 je višji za 0,12 odstotka, nizozemski AEX za 0,02 odstotka, švicarski SMI za 0,27 odstotka, medtem ko avstrijski ATX beleži rahlo znižanje.
Azijski trgi kažejo bolj razpršeno sliko. Japonski Nikkei je izgubil 1.042 točk oziroma 1,75 odstotka in padel na 58.475,90 točke. Hongkonški Hang Seng je nižji za 0,89 odstotka na 26.160 točk. Kitajski indeksi so mešani, medtem ko indijska Nifty 50 in Sensex beležita rast okoli 0,65 odstotka. Tajvanski trg je zrasel za 1,12 odstotka, kar je eden večjih premikov dneva.
Nafta pod 100 dolarji
Energetski trg ostaja v središču pozornosti. Ameriška surova nafta WTI se je znižala na 90,87 dolarja za sod (dnevni razpon 90,29–94,03), kar pomeni padec za 3,82 dolarja oziroma 4,03 odstotka. Severnomorski Brent se giblje pri 96,04 dolarja (razpon 95,61–98,96), kar pomeni padec za 3,35 dolarja oziroma 3,37 odstotka.
Dodatni pritiski so vidni tudi pri rafiniranih derivatih. Kurilno olje je padlo za več kot 5 odstotkov, londonsko plinsko olje pa za približno 5,66 odstotka.
Na drugi strani zemeljski plin kaže drugačno sliko. Ameriški plin je pridobil 0,051 dolarja oziroma 1,93 odstotka in dosegel 2,698 dolarja, medtem ko evropski TTF ostaja okoli 41,6 evra in beleži približno 1,9-odstotni padec.
Zlato nad 4.800 dolarji
Plemenite kovine ostajajo stabilne. Zlato se giblje pri 4.823,81 dolarja za unčo (dnevni razpon 4.787–4.833) in beleži rast za 0,32 odstotka. Srebro je pridobilo okoli 1,5 odstotka, kar je eden večjih premikov med kovinami.
Industrijske kovine niso enotne. Baker se giblje pri približno 6,05 dolarja in beleži rahel padec, aluminij izgublja okoli 0,29 odstotka, cink pa raste za 0,80 odstotka. Nikelj izstopa z rastjo 1,48 odstotka.
Kmetijske surovine brez večjih premikov
Na kmetijskih trgih večjih sistemskih premikov ni, gibanja pa ostajajo razpršena in zmerna. Ameriška pšenica se giblje okoli 600,12 centa na bušel in beleži rast za približno 0,36 odstotka, koruza pa pri 449,63 centa ostaja skoraj nespremenjena z rahlo rastjo 0,14 odstotka.
Soja se medtem giblje pri 1.159,50 centa na bušel in izgublja okoli 0,30 odstotka, podobno velja za sojino olje, ki pada za približno 0,70 odstotka. Tudi sojina moka beleži rahel padec, okoli 0,38 odstotka.
Med izrazitejšimi premiki izstopa kakav, ki je zrasel na 3.548 dolarjev za tono, kar pomeni skok za 2,69 odstotka. Podobno nadpovprečno gibanje je opaziti pri živih prašičih, kjer cena dosega 94,05 dolarja in raste za približno 3,69 odstotka.
Na drugi strani so cene goveda pod pritiskom. Živo govedo pada za okoli 0,91 odstotka, krmno govedo pa za približno 1,04 odstotka. Med mehkimi surovinami so premiki omejeni: kava izgublja okoli 0,17 odstotka, sladkor približno 0,87 odstotka, medtem ko se pomarančni sok praktično ne spreminja.
Skupna slika kmetijskih trgov kaže na umirjeno trgovanje brez širšega trenda, pri čemer posamezne surovine izstopajo predvsem zaradi kratkoročnih ponudbenih in povpraševanjskih dejavnikov.
