Evropski voditelji se v Davosu zbirajo v času, ko odnose med Evropsko unijo in Združenimi državami znova zaznamujejo trgovinske napetosti. Ameriški predsednik Donald Trump je pred nastopom na Svetovnem gospodarskem forumu napovedal možnost uvedbe novih carin proti EU, pri čemer je spor povezal z vprašanjem Grenlandije, kar je v evropskih političnih krogih sprožilo razprave o morebitnem odzivu in iskanju poti za umiritev razmer.
V Davosu bodo tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, francoski predsednik Emmanuel Macron, kanadski premier Mark Carney in kitajski podpredsednik He Lifeng. Trump naj bi imel osrednji nagovor sredi tedna, ameriška administracija pa je v Švico poslala eno večjih delegacij v zadnjih letih, kar kaže na željo po vidni in vplivni vlogi ZDA na srečanju svetovnih političnih in gospodarskih odločevalcev.
Med evropskimi voditelji prevladuje ocena, da je treba napetosti umirjati, hkrati pa se pripravljajo na možnost, da bi se trgovinski spor dejansko razplamtel. Von der Leyen se je že sestala z delegacijo ameriškega kongresa in po pogovorih poudarila pomen spoštovanja suverenosti Grenlandije in Danske, kar je v Bruslju razumljeno kot jasno politično sporočilo Washingtonu.
Priprave na izredni vrh in opozorila pred eskalacijo
Voditelji držav članic EU se bodo v četrtek zbrali na izrednem vrhu v Bruslju, kjer bodo razpravljali o skupnem odzivu na ameriške grožnje s carinami. Nemški kancler Friedrich Merz je v Davosu napovedal, da si bo prizadeval za neposreden pogovor z ameriškim predsednikom in poudaril, da je interes Nemčije in drugih držav preprečiti stopnjevanje spora, če bo to mogoče.
Ameriški finančni minister Scott Bessent, ki vodi ameriško delegacijo na forumu, je ob tem posvaril, da bi bili morebitni povračilni ukrepi Evropske unije po njegovih besedah nepremišljeni. V evropskih diplomatskih krogih pa se kljub temu razpravlja o naboru možnosti, če bi ZDA dejansko uvedle carine proti več evropskim državam.
Finski predsednik Alexander Stubb je opozoril, da so trgovinske grožnje med zavezniki nesprejemljive in da lahko vodijo v verigo protiukrepov, ki bi dolgoročno oslabila čezatlantske odnose. Ob vprašanju morebitne vojaške prisotnosti ZDA v povezavi z Grenlandijo je dejal, da takšnega scenarija ne pričakuje. Danska je medtem predlagala, da Nato okrepi nadzor nad območjem zaradi varnostnih razmer v arktični regiji.
Kanadski premier Carney pa je poudaril, da si njegova vlada prizadeva zmanjšati odvisnost od ameriškega trga, potem ko so ZDA že zvišale carine na nekatere kanadske izdelke. Kanada je v zadnjih dneh hkrati okrepila stike s Kitajsko in dosegla okvirni dogovor o znižanju določenih trgovinskih ovir, kar nakazuje iskanje novih gospodarskih partnerstev.
Na forumu so poleg trgovinskih sporov v ospredju tudi razprave o vojni v Ukrajini, razmerah v Gazi, Iranu in Venezueli, kar dodatno krepi vtis, da letošnji Davos poteka v času izrazite geopolitične negotovosti. Ameriški predstavniki so razporejeni med uradne razprave v kongresnem centru in spremljevalne dogodke v tako imenovani »Hiši ZDA«, s čimer želijo okrepiti politično in gospodarsko sporočilo Washingtona na srečanju.
