„Dihaj, spusti, občuti“: zakaj somatska sprostitev osvobaja telo

[Foto: Pexels]

Ali ste se že kdaj ujeli, da se vam ramena nehote dvigajo proti ušesom? Ali da čeljust stiskate tudi takrat, ko vse okoli vas deluje povsem mirno? Velikokrat se niti ne zavedamo, kako zelo se telo odziva na vsakodnevne izzive, preobremenitve in čustva. Prav tu v ospredje stopi somatska sprostitev – pristop, ki nas vrača k bivanju v lastni koži in nas uči, kako lahko z enostavnimi tehnikami dosežemo globoko sprostitev ter ponovno povežemo um in telo.

Za razliko od klasičnih tehnik sproščanja, ki se pogosto osredotočajo zgolj na misli ali dihanje, somatska sprostitev temelji na zaznavanju telesnih občutkov. Beseda somatsko izhaja iz grščine in pomeni „tisto, kar je povezano s telesom“. Gre za zavestno opazovanje tega, kar se dogaja znotraj nas – od napetosti v vratu, položaja hrbtenice, načina hoje pa vse do drobnih mikro gibov, ki jih sicer ne opazimo.

Somatski pristop pravi, da se stres, strah in potlačena čustva ne zadržujejo zgolj v mislih, temveč se shranijo v mišicah. Sčasoma lahko to privede do kroničnih bolečin, napetosti ali občutka, da smo „udeleženi v življenju, a nikoli povsem prisotni“. S somatsko sprostitvijo pa lahko te nabrane signale postopoma sprostimo.

Kako poteka somatska sprostitev?

Najpogosteje jo izvajamo v mirnem prostoru, lahko celo doma. Telo si vzame vlogo učitelja, um pa za spremembo postane poslušalec. Praksa običajno vključuje:

  • počasno, zavestno gibanje, kot da bi tipali, kako se telo počuti
  • skeniranje telesa, ko pozornost potuje od glave do pet
  • mehko dihanje, ki podpira sprostitev napetih predelov
  • nežne raztezne vaje brez siljenja v bolečino
  • zaznavanje teže in občutka varnosti v telesu

Pomembno je, da se ne trudimo „uspeti“ ali „izvesti pravilno“. Ključ je v opazovanju. Vsakič ko zaznamo napetost in ji damo prostor, se telo nekoliko bolj odpre. Z redno prakso se razvije somatska inteligenca – sposobnost, da hitreje prepoznamo signale stresa in nanje pravočasno odgovorimo.

Prednosti, ki jih začutimo – ne le v glavi, tudi v telesu

Mnogi, ki redno izvajajo somatsko sprostitev, poročajo o občutkih svobodnejšega gibanja, zmanjšanju bolečin (predvsem v vratu, križu in ramenih), boljši drži in globlji umirjenosti. Ko napetost popusti, se poveča tudi občutek prisotnosti – kot bi ponovno zavzeli prostor v lastnem telesu.

Poleg fizičnih koristi številni omenjajo še:

  • boljši spanec
  • manj tesnobe in notranjega nemira
  • večjo kreativnost in spontanost v vsakdanjiku
  • izboljšan cikel regeneracije po športni aktivnosti
  • večjo čustveno odpornost

Somatska sprostitev je priljubljena zlasti med tistimi, ki veliko sedijo pred računalnikom ali opravljajo psihično zahtevna dela, saj pomaga zmanjševati kronični stres in občutke pregorelosti.

Zakaj je ta pristop danes tako aktualen?

Naše življenje je hitro, zahteve se kopičijo, mi pa se pogosto trudimo biti učinkoviti, tudi kadar bi potrebovali počitek. Telo pa nas vedno opomni – če ga le slišimo. Ko se naučimo prisluhniti, ugotovimo, da nam pošilja jasna sporočila: „Ustavi se.“, „Dihaj.“, „Spusti.“

Somatska sprostitev tako ni le tehnika – je vabilo k nežnejšemu odnosu do sebe. S počasnim gibanjem in pozornostjo do občutkov stopimo iz glave v telo, iz napetosti v sprostitev, iz avtomatskega delovanja v resnično prisotnost.

Če pri sebi opažate, da ste pogosto napeti, da težko izklopite misli ali da se bolečine ponavljajo kljub masažam in vajam, je morda prav somatska sprostitev tista praksa, ki vam lahko nežno pokaže pot nazaj k sebi. Lahko jo preizkusite sami ali s strokovno vodenimi programi, kot so somatska joga, Hanna Somatics ali različne delavnice z vajami telesne zavednosti.

V svetu, kjer smo navajeni stisniti zobe in „zdržati“, je sprostitev postala razkošje, ki si ga moramo ponovno dovoliti. S somatsko sprostitvijo pa ni več le razkošje – temveč ena najbolj naravnih poti do občutka, ki ga vsi pogrešamo: občutek, da smo doma v svojem telesu.

Alenka Mirnik

Foto: Pexels

 Prispevek je pripravljen s pomočjo umetne inteligence.