Državni proračun je v prvih treh mesecih letos ustvaril približno 700 milijonov evrov primanjkljaja. Po predhodnih podatkih je država zbrala 3,5 milijarde evrov prihodkov, medtem ko so odhodki dosegli 4,2 milijarde evrov.
Poraba raste hitreje kot prihodki. Odhodki so bili medletno višji za 12,9 odstotka, prihodki pa za 7,1 odstotka. To pomeni, da država že na začetku leta porablja hitreje, kot uspe ustvarjati prilive, kar običajno vodi v dodatno zadolževanje ali kasnejše proračunske prilagoditve.
Več denarja za socialo, pokojnine in plače
Med največjimi izdatki ostajajo transferji posameznikom in gospodinjstvom. Ti so v prvem četrtletju dosegli 577 milijonov evrov, kar je 13,7 odstotka več kot lani. Rast izhaja predvsem iz višjih družinskih prejemkov, starševskih nadomestil, podpore brezposelnim in izvajanja osebne asistence.
Za ljudi to pomeni več sredstev za socialno varnost, hkrati pa tudi večji pritisk na javne finance, saj se ti izdatki praviloma težko znižujejo.
Pomemben del proračuna gre tudi v oba socialna sklada. Država je za zdravstveno in pokojninsko blagajno namenila 519 milijonov evrov, kar je 17,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del, 413 milijonov evrov, odpade na pokojnine, kjer rast poganjata uskladitev pokojnin in večje število upokojencev.
Za zdravstveni sistem je bilo namenjenih 54 milijonov evrov, pri čemer je bila lani prva realizacija šele aprila.
Skok investicij, manj subvencij
Odhodki za investicije so dosegli 315 milijonov evrov, kar pomeni 34-odstotno rast. Denar je šel predvsem v vojaško opremo, ceste, železniško infrastrukturo in zdravstvo.
Več investicij lahko pomeni hitrejše projekte in izboljšanje infrastrukture, a hkrati povečujejo kratkoročno porabo proračuna.
Na drugi strani so se subvencije znižale. Država je zanje namenila 158 milijonov evrov, kar je 5,4 odstotka manj kot lani, predvsem zaradi nižjih izplačil v kmetijstvu.
Stroški dela v javnem sektorju so dosegli 1,2 milijarde evrov in so bili višji za 11,8 odstotka. Rast izhaja predvsem iz napredovanj in učinkov plačne reforme, kar neposredno vpliva na zaposlene v javnem sektorju in dolgoročno tudi na vzdržnost javnih financ.
Davki rastejo, a ne dohajajo porabe
Glavni vir prihodkov ostajajo davki, ki so v prvem četrtletju dosegli 3,1 milijarde evrov oziroma 5,4 odstotka več kot lani.
Največ je prispeval DDV, ki je prinesel 1,4 milijarde evrov, kar je 9,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. To kaže na solidno potrošnjo, ki je eden ključnih virov državnih prihodkov.
Prihodki iz dohodnine so znašali 580 milijonov evrov (+4 odstotke), kar odraža visoko zaposlenost in rast plač, del teh sredstev pa se prenese občinam.
Davek od dohodkov pravnih oseb je prinesel 393 milijonov evrov, trošarine pa 367 milijonov evrov. Oba vira sta ostala približno na ravni lanskega leta.
Ker prihodki ne dohajajo rasti odhodkov, to pomeni, da se razkorak povečuje. Za državljane se to lahko dolgoročno odrazi v večjem zadolževanju države, pritisku na javne storitve ali spremembah davčne politike.
