Svet Evropske centralne banke (ECB) je skladno s pričakovanji osrednje obrestne mere za evrsko območje vnovič pustil nespremenjene. Ob tem je zaradi učinkov vojne na Bližnjem vzhodu izpostavil, da so se tveganja, da bo inflacija višja in gospodarska rast nižja, okrepila, poroča STA.
Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,00 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,15 oziroma 2,40 odstotka. Na tej ravni so od junija lani.
ECB opozarja na vpliv vojne na inflacijo
Vojna na Bližnjem vzhodu je povzročila strmo zvišanje cen energentov, kar dviguje inflacijo – aprila je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat dosegla 3,0 odstotka – in poslabšuje gospodarsko klimo, je ob tem v izjavi po koncu dvodnevnega zasedanja zapisal svet ECB.
Posledice vojne za srednjeročno inflacijo in gospodarsko dejavnost bodo po njegovih navedbah odvisne od intenzivnosti in trajanja energetskega cenovnega šoka ter od velikosti njegovih posrednih in sekundarnih učinkov.
“Dlje kot bo vojna trajala in dlje ko bodo cene energentov ostale visoke, večji bo verjeten vpliv na širšo inflacijo in gospodarstvo,” navaja svet ECB. Kljub povečanim tveganjem ocenjuje, da ostaja v dobrem položaju, da sedanjo negotovost prebrodi.
Evrsko območje je v obdobje skokovitega naraščanja cen energentov po ameriško-izraelskem napadu na Iran vstopilo z inflacijo blizu srednjeročnega cilja ECB, gospodarstvo pa se je v zadnjih četrtletjih izkazalo za razmeroma odporno.
Lagarde: rast se umirja, a recesije ni
Gospodarsko rast, ki je bila v območju z evrom v prvem letošnjem trimesečju po prvi oceni na četrtletni ravni 0,1-odstotna, na medletni pa 0,8-odstotna, je po besedah predsednice ECB Christine Lagarde ob še vedno dobrih razmerah na trgu dela poganjalo predvsem domače povpraševanje.
Po njenih besedah pa najnovejši podatki kažejo, da bližnjevzhodni konflikt že bremeni gospodarsko dejavnost. Anketni podatki nakazujejo upočasnjevanje rasti, slabšanje zaupanja potrošnikov in poslabševanje razpoloženja v gospodarstvu. Zaradi daljšanja dobavnih rokov in rasti cen surovin so pod pritiskom tudi oskrbne verige.
“Gre za nižjo rast, nismo pa v stagnaciji in še manj v recesiji,” je povedala na novinarski konferenci po seji sveta ECB.
Ob slabšanju obetov se po njenih besedah kaže potreba po ukrepanju za okrepitev gospodarstev evrskega območja ob hkratnem ohranjanju zdravih javnih financ. Ukrepi za blaženje posledic energetskega šoka morajo biti začasni in ciljno usmerjeni, je poudarila, ter znova pozvala k strukturnim reformam.
Dolgoročna inflacijska pričakovanja
Dolgoročnejša inflacijska pričakovanja po navedbah sveta ECB ostajajo zasidrana, čeprav so se kratkoročna pričakovanja zvišala. Inflacija bo po pričakovanjih kratkoročno še nekaj časa nad dvema odstotkoma, v primeru dolgotrajno visokih cen energentov pa bi se lahko okrepili sekundarni inflacijski učinki, tudi prek pritiska na rast plač.
Svet ECB je odločen z denarno politiko zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala pri dveh odstotkih. Pri tem ostaja pri pristopu odločanja na podlagi sprotnih podatkov in brez vnaprejšnjih zavez glede prihodnjih ukrepov.
Lagarde je poudarila, da je bila tokratna odločitev soglasna, razprava pa obsežna, tudi o morebitnih prihodnjih ukrepih, vključno z možnostjo dviga obrestnih mer.
Ob tem je opozorila, da se gospodarstvo evrskega območja oddaljuje od osnovnega scenarija v napovedih ECB, vendar še ni jasno, kako blizu bo morebitnemu negativnemu scenariju. Bolj jasno sliko pričakuje na junijskem zasedanju, ko bi po ocenah nekaterih analitikov lahko prišlo tudi do spremembe obrestnih mer.
