El Niño je trdno vzpostavljen in naj bi se v prihodnjih mesecih okrepil v zelo močan pojav, je opozorila Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Verjetnost, da bo vztrajal vse do februarja 2027, je skoraj 100-odstotna. Spreminjanje temperaturnih in padavinskih vzorcev povečuje nevarnost ekstremne vročine, hudih suš in poplav, vendar posledice ne bodo povsod enake.
Najnovejše napovedi globalnih meteoroloških centrov kažejo nenavadno veliko soglasje glede nadaljnjega razvoja pojava. WMO je poudarila, da je to prvič, ko je bila njena redna napoved za El Niño oziroma La Niño tako nedvoumna.
El Niño se bo predvidoma še krepil in vrhunec dosegel proti koncu leta 2026, njegovi vplivi na podnebje pa se bodo nadaljevali globoko v leto 2027.
Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ob objavi opozoril, da se El Niño “pred našimi očmi povečuje do izjemnih razsežnosti”.
“Planet je zaplul v neznane vode in te vode se segrevajo,” je poudaril ter dodal, da svet vstopa v nevarno območje ekstremnih vremenskih dogodkov.
Tihi ocean je že izrazito toplejši
El Niño nastane ob segrevanju površja osrednjega in vzhodnega dela ekvatorialnega Tihega oceana. Sprememba vpliva na kroženje zraka, vetrove in razporeditev padavin ter lahko vremenske vzorce spremeni tudi več tisoč kilometrov stran.
Temperaturni indeks Niño 3.4, ki ga meteorologi uporabljajo za spremljanje razmer v ključnem delu Tihega oceana, je med majem in julijem dosegel približno 1,5 stopinje Celzija nad običajno vrednostjo. Julija je odklon narasel na dve stopinji, med koncem julija in sredino avgusta pa so tedenske vrednosti dosegle od 2,2 do 2,6 stopinje nad povprečjem.
Še izrazitejše segrevanje so izmerili pod površjem oceana, kjer je bila voda ponekod več kot osem stopinj Celzija toplejša od običajnih vrednosti.
Kombinacija segretega površja in velikih zalog toplote pod njim po oceni WMO ustvarja pogoje za nadaljnjo hitro krepitev El Niña.
Večmodelska napoved WMO za obdobje od septembra do novembra kaže, da bi lahko sezonski temperaturni odklon v območju Niño 3.4 dosegel približno 3,6 stopinje Celzija. Posamezni modeli se med seboj le malo razlikujejo, zato meteorologi svojo napoved ocenjujejo kot zelo zanesljivo.
Zelo močan pojav ne pomeni enakih posledic povsod
Močan El Niño lahko izrazito spremeni temperature in padavinske vzorce po svetu. Običajno poveča nevarnost suše v Avstraliji, Indoneziji in delih južne Afrike, medtem ko se možnost obilnih padavin in poplav poveča v delih vzhodne Afrike, Južne Amerike in juga ZDA.
Vendar WMO opozarja, da zgolj moč pojava ne določa, kako hude bodo posledice v posamezni državi.
“Zelo močan El Niño ne pomeni enakih vplivov povsod,” poudarja organizacija. Posledice so odvisne od letnega časa, lege posamezne regije in drugih pojavov v oceanih ter ozračju.
Na vplive El Niña lahko vplivajo tudi razmere v Indijskem in Atlantskem oceanu. V Indijskem oceanu se razvija pozitivna faza dipola, temperature v tropskem Atlantiku pa naj bi ostale nad običajnimi vrednostmi. Ti dejavniki lahko značilne učinke El Niña v posameznih delih sveta okrepijo, oslabijo ali spremenijo.
Za obdobje od septembra do novembra modeli kažejo povečano verjetnost nadpovprečnih temperatur na skoraj vseh kopenskih območjih sveta.
Kaj El Niño pomeni za Evropo in Slovenijo?
Vpliv El Niña na Evropo je praviloma bolj posreden in manj predvidljiv kot v državah ob Tihem oceanu. Pojav sam po sebi zato še ne pomeni, da je mogoče več mesecev vnaprej napovedati sušo, poplave ali vročinski val prav v Sloveniji.
Za lokalne napovedi ostajajo pristojne nacionalne meteorološke službe. WMO poudarja, da morajo države globalne podatke povezati z regionalnimi in državnimi napovedmi ter sproti spremljati razvoj razmer.
El Niño je naraven podnebni pojav, ki se običajno pojavi vsakih dve do sedem let in praviloma traja od devet do 12 mesecev. Ne povzročajo ga podnebne spremembe, vendar lahko segrevanje ozračja in oceanov njegove posledice še okrepi.
Ker vpliv El Niña na globalno temperaturo pogosto postane najizrazitejši šele v letu po njegovem nastanku, meteorologi posebno pozorno spremljajo tudi možnosti za nov globalni temperaturni vrh leta 2027.
Generalna sekretarka WMO Celeste Saulo je opozorila, da so suše in poplave ponekod že povzročile veliko škodo, z nadaljnjo krepitvijo pojava pa se lahko posledice še povečajo.
“Ta izjemni El Niño zahteva izjemne priprave in odziv. Nimamo časa za izgubljanje,” je poudarila.
