Minister Tone Kajzer v EU vztraja pri soglasju in podprl skupen odgovor na rusko hibridno delovanje

Minister Kajzer na neformalnem srečanju zunanjih ministrov EU [Foto: EU Council]

Zunanji minister Tone Kajzer je na neformalnem srečanju zunanjih ministrov Evropske unije na Irskem zagovarjal ohranitev soglasnega odločanja na področju skupne zunanje in varnostne politike. Podprl je nadaljnjo obrambno in humanitarno pomoč Ukrajini ter se pridružil pobudi za pripravo skupne strategije EU proti ruskemu hibridnemu delovanju. Pri razpravi o Bližnjem vzhodu je podprl politiko zadrževanja Irana in razorožitev Hamasa.

Neformalno srečanje zunanjih ministrov EU v Wicklowu sta gostili visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas in irska ministrica za zunanje zadeve in trgovino ter ministrica za obrambo Helen McEntee.

Ministri so razpravljali o ruski agresiji na Ukrajino, učinkovitosti zunanjepolitičnega delovanja EU ter razmerah na Bližnjem vzhodu. Dopoldanskemu delu srečanja so se poleg ukrajinskega zunanjega ministra pridružili tudi zunanji ministri Islandije, Kanade, Norveške in Združenega kraljestva ter švicarski državni sekretar.

Kajzer podprl skupno strategijo proti ruskemu hibridnemu delovanju

Razprava o Ukrajini je potekala v času okrepljenih ruskih zračnih napadov, ki povzročajo civilne žrtve in uničujejo infrastrukturo. Zunanji ministri so se strinjali, da je treba nadaljevati usklajeno pomoč Ukrajini, povečevati pritisk na Rusijo ter hkrati iskati poti do trajnega in pravičnega miru.

Pri tem naj bi države izkoristile tudi diplomatska srečanja ob tednu na visoki ravni 81. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov.

Posebna pozornost je bila namenjena najnujnejšim potrebam Ukrajine, zlasti zračni obrambi, energetski podpori pred zimo in izvozu ukrajinskega žita. Slednji je pomemben tudi za prehransko varnost držav, kot sta Indija in Egipt.

Z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve so sporočili, da je Kajzer “podprl razpravo s partnerji in usklajeno delovanje v podporo Ukrajini, tako na področju obrambe kot humanitarnem področju”.

Ministri so obsodili tudi rusko delovanje na ozemlju držav članic EU. Posebej so izrazili solidarnost z Nemčijo, potem ko je ta odgovornost za avgustovski incident z dronom v bližini letališča v Leipzigu pripisala Rusiji.

Slovenski minister Kajzer se je pridružil skupini ministrov, ki predlaga pripravo skupne strategije in enotnega evropskega odziva na rusko hibridno delovanje. Njegov namen je po navedbah ministrstva neposredno škodovanje državam članicam EU.

Slovenija zavrača opuščanje soglasja

Zunanji ministri so razpravljali tudi o možnostih za okrepitev učinkovitosti in vpliva Evropske unije v hitro spreminjajočih se geopolitičnih razmerah. V ospredju so bila prizadevanja za bolj enotno in odzivno skupno zunanjo in varnostno politiko.

Pozornost so namenili tudi delovanju EU v mednarodnih organizacijah, vključno z okrepljenim usklajevanjem evropskih kandidatur za vodilne položaje v sistemu Združenih narodov. Po srečanju so objavili skupno izjavo v podporo učinkovitemu multilateralizmu.

Kajzer je ocenil, da lahko EU svojo globalno težo poveča predvsem s krepitvijo lastnega gospodarstva, konkurenčnosti, varnosti in obrambe.

Minister je ob tem ponovil stališče Slovenije, da mora odločanje na področju skupne zunanje in varnostne politike še naprej temeljiti na soglasju ter prizadevanjih za doseganje konsenza.

To stališče je pomembno v času razprav o morebitnem širjenju odločanja s kvalificirano večino na področju zunanje politike. Slovenija meni, da soglasje zagotavlja sodelovanje vseh držav članic pri sprejemanju odločitev in povečuje možnosti za njihovo učinkovito izvajanje.

Po Kajzerjevem mnenju je soglasje bistveno “z vidika vključenosti vseh članic v proces odločanja in nenazadnje učinkovitega izvajanja odločitev”, so navedli z ministrstva.

Podpora zadrževanju Irana in pogajanjem z ZDA

Srečanje se je končalo z razpravo o razmerah na širšem območju Bližnjega vzhoda. Ministri so obravnavali konflikt z Iranom, pomorsko varnost in svobodo plovbe skozi Hormuško ožino ter razmere na območju Rdečega morja.

Govorili so tudi o izvajanju mirovnega načrta za Gazo in razmerah na Zahodnem bregu.

Kajzer je izrazil zaskrbljenost zaradi nadaljnje nestabilnosti in negotovosti v regiji. Podprl je politiko zadrževanja Irana, obenem pa se zavzel za nadaljevanje pogajanj med Združenimi državami Amerike in Iranom.

Pri Gazi je kot ključno izpostavil izvajanje nedavnega dogovora o razorožitvi Hamasa in dejavno sodelovanje Evropske unije pri uresničevanju mirovnega načrta.

Kajzer je pozdravil tudi odločitev Izraela o podaljšanju mandata civilnih misij EU EUBAM Rafah in EUPOL COPPS. Prva pomaga pri upravljanju mejnega prehoda Rafa, druga pa podpira palestinske institucije na področju policije in pravosodja.