Evropski voditelji si prizadevajo preprečiti nadaljnje zaostrovanje odnosov z Združenimi državami zaradi spora glede Grenlandije, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump znova zagrozil z uvedbo dodatnih carin proti več evropskim državam. Hkrati v evropskih prestolnicah narašča zavedanje, da bi se lahko Unija, če bo pritisk iz Washingtona nadaljevan, znašla pred odločitvijo o uporabi trgovinskih protiukrepov.
Nemški kancler Friedrich Merz je poudaril, da je osnovni cilj Evrope preprečiti eskalacijo. „Če je le mogoče, se želimo izogniti kakršni koli eskalaciji tega spora,“ je dejal in dodal, da bi višje carine škodovale tako ameriškemu kot evropskemu gospodarstvu, zlasti izvozno usmerjenim državam. Ob tem je opozoril, da carine običajno na koncu plačajo potrošniki v državi uvoznici, hkrati pa prizadenejo tudi proizvajalce in dobavne verige v državah izvoznicah.
Merz je dejal, da se bo v prihodnjih dneh poskušal osebno srečati s Trumpom, tudi ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, kjer se bodo zbrali številni svetovni voditelji. Po njegovih besedah je neposreden dialog nujen za preprečevanje nadaljnjega stopnjevanja napetosti.
Trump povezuje Grenlandijo z nacionalno varnostjo in obrambnimi projekti
Napetosti so se okrepile, potem ko je Trump dejal, da bo od 1. februarja uvedel dodatne 10-odstotne carine proti osmim evropskim državam, če Washingtonu ne bo omogočen večji nadzor nad Grenlandijo. Ameriški predsednik vztraja, da ZDA otok potrebujejo zaradi nacionalne varnosti in da ima Grenlandija ključno vlogo pri ameriških obrambnih načrtih, vključno z razvojem protiraketnega ščita, ki ga je označil kot „Zlata kupola“.
V objavah na družbenih omrežjih je Trump Dansko obtožil, da ni ustrezno naslovila varnostnih izzivov na Arktiki, in zatrdil, da mora ZDA zdaj prevzeti bolj aktivno vlogo. Evropske države te trditve zavračajo in poudarjajo, da je Grenlandija del Kraljevine Danske ter da o njenem statusu ni mogoče odločati z zunanjimi pritiski ali gospodarskimi grožnjami.
Trump je v telefonskem pogovoru z ameriškimi mediji dejal, da bo grožnje s carinami „100-odstotno“ uresničil, obenem pa je Evropi očital, da bi se morala osredotočiti predvsem na vojno v Ukrajini, ne pa na vprašanje Grenlandije.
Različni poudarki, a skupen poziv k dialogu
V več evropskih prestolnicah so Trumpove izjave sprožile ostre odzive. Britanski premier Keir Starmer je dejal, da carinska vojna ni v interesu nikogar in da mora Evropa iskati „pragmatično in trajnostno rešitev“. Opozoril je, da bi trgovinski spor dodatno obremenil že tako napete čezatlantske odnose.
Irski zunanji minister Simon Harris je opozoril, da bi lahko destabilizacijski učinki spora presegli zgolj trgovinske odnose in vplivali na širšo varnostno in politično stabilnost v Evropi. Poudaril je, da je zdaj ključnega pomena hladnokrvno vodenje diplomacije in izkoriščanje vseh možnosti za pogajanja.
Nizozemski finančni minister Eelco Heinen je ameriške grožnje označil za nepotrebne in neodgovorne ter opozoril, da bi škodovale svetovnemu gospodarstvu in zavezniškim odnosom, ki temeljijo na skupnih varnostnih in političnih interesih.
Francija in Nemčija omenjata možnost uporabe instrumentov proti gospodarski prisili
Čeprav večina evropskih voditeljev poudarja pomen dialoga, se v ozadju krepi razprava o morebitnem odzivu EU, če bi ZDA dejansko uvedle nove carine. Francija je že javno omenila možnost uporabe tako imenovanega instrumenta proti prisili, ki je bil sprejet leta 2023 in omogoča uvedbo širokega nabora protiukrepov, kadar tretja država uporablja trgovino kot politično orodje.
Nemški finančni minister Lars Klingbeil je dejal, da Unija ne išče konflikta, vendar mora biti pripravljena uporabiti razpoložljiva orodja, če bi bila gospodarska prisila uresničena. Francoski minister za gospodarstvo Roland Lescure je poudaril, da je v takšnih razmerah ključno tesno sodelovanje med Parizom in Berlinom, saj enoten nastop povečuje verodostojnost evropskega odziva.
Vendar vse države članice ne zagovarjajo takojšnje uporabe najostrejših instrumentov. Litovski finančni minister Kristupas Vaitiekūnas je ocenil, da je o protiukrepih še prezgodaj govoriti in da je treba najprej izčrpati diplomatske poti ter manjše korake za zmanjšanje napetosti.
Diplomatska prizadevanja pred vrhom v Bruslju
Vprašanje Grenlandije in ameriških trgovinskih groženj bo ena osrednjih tem na izrednem srečanju voditeljev EU v Bruslju, kjer bodo razpravljali o skupnem pristopu in morebitnih nadaljnjih korakih. Voditelji se zavedajo, da bi razdeljen odziv Unije oslabil njen pogajalski položaj v odnosu do Washingtona.
Evropske vlade ob tem vztrajajo, da je treba varnostna vprašanja na Arktiki obravnavati v okviru zavezništev in mednarodnega prava, predvsem znotraj Nata, ter da enostranski pritiski niso pot do trajnih rešitev. Po njihovem prepričanju bi trgovinski spor v tem trenutku koristil le poglabljanju političnih razhajanj, ne pa krepitvi skupne varnosti.
