Evro se je v petek nekoliko okrepil in se odmaknil od najnižje ravni v zadnjih 17 mesecih. Obrat je predvsem posledica oslabitve ameriškega dolarja, saj vlagatelje vse bolj skrbijo visoki stroški naložb v umetno inteligenco, zadolženost upravljavcev podatkovnih centrov in negotovost glede prihodnjih odločitev ameriške centralne banke.
V petkovem azijskem trgovanju je bilo treba za evro odšteti približno 1,1210 dolarja. Ameriška valuta je bila na poti k prvemu tedenskemu padcu po petih zaporednih tednih rasti, dolarjev indeks, ki spremlja gibanje valute v primerjavi s šestimi pomembnimi tekmicami, pa je zdrsnil na približno 102,07 točke.
Podatki Evropske centralne banke kažejo, da je bil referenčni tečaj evra v četrtek pri 1,1208 dolarja. Še v začetku septembra se je gibal nad 1,16 dolarja, nato pa je skupna evropska valuta v petih tednih izgubila več kot tri odstotke vrednosti. Pritiskali so predvsem skrb zaradi francoskega javnega dolga, visoke cene energije in slabši gospodarski obeti v Evropi.
Pretresi v tehnološkem sektorju udarili po dolarju
Tokratno okrevanje evra ni toliko posledica nenadnega izboljšanja razmer v evropskem gospodarstvu, temveč predvsem težav na ameriških finančnih trgih. Močan padec tehnoloških delnic je načel zaupanje v zgodbo o neomejeni rasti naložb v umetno inteligenco.
Kot smo poročali na Portal24.si, se je izguba tržne vrednosti ameriških proizvajalcev čipov v samo sedmih trgovalnih dneh približala dvema bilijonoma dolarjev. Vlagatelji se sprašujejo, ali bodo podatkovni centri in druga draga infrastruktura za umetno inteligenco dovolj hitro ustvarili prihodke, potrebne za odplačevanje visokih dolgov.
Negotovost se je z delniškega trga razširila tudi na trg podjetniških obveznic. Vlagatelji so del denarja preusmerili v varnejše ameriške državne obveznice, zaradi česar je donosnost desetletne ameriške obveznice na poti k največjemu tedenskemu padcu v več kot letu dni.
Nižji zahtevani donosi zmanjšujejo privlačnost dolarja, ki je v zadnjih mesecih pridobival tudi zaradi velikih pričakovanj glede ameriškega tehnološkega sektorja in umetne inteligence.
Vlagatelji čakajo na nove signale ameriške centralne banke
Na valutne trge vplivajo tudi ugibanja o prihodnji denarni politiki ameriške centralne banke. Trgovci po podatkih orodja CME FedWatch trenutno ocenjujejo, da obstaja približno 72-odstotna verjetnost, da bo Fed na oktobrskem zasedanju obrestne mere pustil nespremenjene. Pred mesecem dni je bila ta verjetnost 53-odstotna.
Pričakovanja o morebitnem dvigu obrestnih mer so se okrepila po presenetljivo visokih podatkih o ameriški inflaciji, vendar so se nato nekoliko umirila. Predstavniki Feda so namreč nakazali, da bi lahko pred odločitvijo počakali na jasnejšo sliko gospodarskih razmer.
Trgi bodo zato pozorno spremljali nastop predsednika Feda Kevina Warsha na letnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada v Bangkoku. Že manjši namig o njegovem stališču do oktobrske odločitve bi lahko sprožil novo večje gibanje dolarja.
Odboj evra tako za zdaj ostaja predvsem posledica šibkejšega dolarja, ne pa izraz večjega zaupanja v evropsko gospodarstvo. Če se bodo pretresi v ameriškem tehnološkem sektorju nadaljevali, bi lahko skupna evropska valuta pridobila še nekaj prostora, vendar ostaja izpostavljena visokim cenam energije, francoskemu dolgu in šibki gospodarski rasti.
